VSL Sklep I Ip 357/2020

Pritožba se zavrže.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I dolžniku A. d. o. o. izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki jo mora dolžnik plačati v roku 30. od prejema sklepa na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani. V točki II pa je sodišče prve stopnje izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR odgovorni osebi dolžnika - direktorju B. B., katero je dolžan plačati v roku 30. dni od prejema sklepa na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2Zoper sklep je pritožbo vložil priporočeno dne 9. 9. 2019 B. B., katere vsebino pritožbeno sodišče ne povzema iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

3Pritožba se zavrže kot prepozna.

4Iz spisa izhaja, da sklepa z dne 17. 7. 2019 odgovorni osebi dolžnika - direktorju B. B. ni bilo možno osebno vročiti, zaradi česar se je vročitev opravila po določbi 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami) tako, da je vročevalec dne 10. 8. 2019 v hišnem predalčniku na naslovu pritožnika pustil obvestilo, s katerim je bil pritožnik obveščen, da lahko sodno pisanje prevzame v 15. dneh od puščenega obvestila. Hkrati je bil pritožnik z omenjenim obvestilom tudi opozorjen, da se bo v nasprotnem primeru štela vročitev sklepa z dne 17. 7. 2019 za opravljeno s potekom 15. dni od puščenega obvestila, torej v konkretnem primeru v nedeljo, dne 25. 8. 2019. Sodna praksa¹ je že zavezala stališče, da do vročitve pride z iztekom 15- dnevnega roka od dne, ko je bilo pritožniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošiljki. V skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS, ki je bilo sprejeto na Občni seji dne 14. 1. 2015 in je bilo objavljeno v publikaciji Pravna mnenja I/2015, pa je bilo zavzeto stališče, da fikcija vročitve sodne odločbe lahko nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je bil izpodbijani sklep pritožniku vročen pravilno v nedeljo, dne 25. 8. 2019.

5Obvestilo o prispeli poštni pošiljki je bilo pritožniku v hišni predalčnik vročeno dne 10. 8. 2019, ko so bile sodne počitnice². Vendar pa sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošti in na iztek 15- dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo³. V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno⁴. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami (izročitev obvestila o prispeli sodni pošiljki in dvig sodne pošiljke v roku 15. dni od puščenega obvestila) ne odvzema pravne veljave, saj je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru vložitev pritožbe) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samim postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, ne sme pripeljati do nedopustnega priviligiranega položaja stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Zato je iz tega mogoče zaključiti, da sama vročitev obvestila o prispeli sodni pošiljki, kakor tudi 15. dnevni rok za dvig te pošiljke kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami⁵.

6V konkretnem primeru je bilo tako pritožniku obvestilo o prejemu izpodbijanega sklepa puščeno v hišnem predalčniku v času sodnih počitnic, 15- dnevni rok za dvig sodne pošiljke pa se je iztekel dne 25. 8. 2019, torej že po izteku sodnih počitnic. Z naslednjim dnem (26. 8. 2019) je pričel teči 8. dnevni rok, v katerem bi pritožnik lahko vložil pritožbo in se je iztekel v ponedeljek, dne 2. 9. 2019. Ker je pritožnik pritožbo zoper izpodbijani sklep priporočeno poslal sodišču dne 9. 9. 2019, je bila ta vložena po izteku zakonskega roka v skladu z 9. členom ZIZ in je prepozna. Ker kot prepozne ni zavrglo pritožbe že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče na podlagi 346. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011 in II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012.
² Sodne počitnice trajajo od 15. 7. do 15. 8. vsako leto.
³ Sklep VSL II Ip 1087/2016 z dne 23. 5. 2016.
⁴ Tretji odstavek 83. člena ZS: razen v zadevah iz prejšnjega odstavka, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.
⁵ VSL II Cpg 1878/2014 z dne 17. 8. 2015 in sodba VS RS II Ips 463/1998.