VSL Sklep IV Cp 623/2020

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v II., III. in V. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je mld. A. A., rojeno ...2007, z dnem 1. 9. 2019 namestilo v Mladinski dom (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da z dnem namestitve preneha odločba CSD X, št. .../2014 z dne 13. 11. 2014 v delu, ki se nanaša na namestitev A. A. v rejniško družino B. B. Rejnico B. B. je z dnem namestitve razrešilo opravljanja rejniške dejavnosti (III. točka izreka). Določilo je stike med A. A. in materjo C. C. (IV. točka izreka) in v V. točki izreka odločilo, da se stiki med A. A. in B. B. načrtujejo/potekajo po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci Mladinskega doma in A. starši.

2Zoper odločitev o prenehanju rejništva se pritožujeta prva in tretja nasprotna udeleženka. Prva nasprotna udeleženka – A. mati – opozarja na A. željo, da bi več časa preživela s svojimi sorojenci v rejniški družini B. B. Poudarja pomembnost upoštevanja mnenja otroka ter opozarja, da v postopku pred CSD Y ni imela nobenih realnih možnosti izraziti svoje mnenje. Želi, da se A. ponovno umesti v rejniško družino za čas bivanja izven zavoda oz. čez vikend.

3.B. B. v pritožbi poudarja, da rejniška družina A. predstavlja dom, varnost, stabilnost in toplino. Tu ima sestro in brata. A. in njeni materi bi lahko pomagala h kvalitetnejšim in daljšim stikom. Zavzema se za ohranitev rejništva za čas vikendov, praznikov in počitnic. S takšnim predlogom se strinjata tudi A. starša. V zvezi s tem predlaga zaslišanje A. vzgojitelja v Mladinskem domu D. D. ter A. psihologinje dr. E. E.

4CSD, Enota Y, v vlogi z dne 7. 2. 2020 pojasnjuje okoliščine po A. namestitvi v zavod. Priznava, da ima A. težave zaradi nestrukturiranih vikendov in navajanja na novo okolje. Izpostavlja očetovo željo po vzpostavitvi „vikend rejništva“. A. je v največjo stisko spravljala situacija ob koncu tedna, ker ni vedela, kam bo šla. Mati pri odhodih domov ni zanesljiva. Sedaj A. prihaja konec tedna sama domov z avtobusom, pogosto se dobi s sestro, ki je v rejništvu pri pritožnici, nato pa gresta skupaj v rejniško družino. Načeloma A. prihaja k rejnici. Odkar so vikendi strukturirani, večjih težav ni.

5B. B. v vlogi z dne 26. 2. 2020 ponovno poudarja potrebo po vzpostavitvi t. i. „vikend rejništva“. To bi ji omogočilo pokritje stroškov za čas, ki ga A. preživi pri njej, in pooblastilo za prevzem odgovornosti. Sodišču predlaga, da rejništva ne ukine oz., da uredi t. i. „vikend rejništvo“ za vikende, praznike in počitnice. Poudarja, da bo v nasprotnem primeru spoštovala odločitev, kar pomeni, da ne bo več skrbela/odgovarjala za deklico; ta tudi ne bo več prihajala k njej na obiske, ne bo skrbela za dekličine stike z mamo in ne bo sodelovala z Mladinskim domom.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnosti odločitve prvega sodišča o namestitvi mld. A. v Mladinski dom. Materialnopravno izhodišče predstavlja določba 175. člena Družinskega zakonika (DZ). Dekličine hude čustvene stiske, ki so posledica negativnih izkušenj v primarni družini in travmatiziranosti, nazorno kažejo, da je le z namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njene koristi, pa tudi koristi njenih sorojencev. Dinamika odnosov med sorojenci – kot ugotavlja prvo sodišče – se zaradi bolečine, zamer in prikrajšanosti stopnjuje v medsebojno agresivna vedenja in vpliva na celotno funkcioniranje rejniške družine ter odnose med člani. Ni sporno, da je A. s svojim vedenjem ogrožala sebe in ostale tri otroke ter povzročala stisko, agresijo in občutek ogroženosti. Namestitev v zavod tudi za pritožnici ni sporna. Postavlja pa se vprašanje ustreznosti odločitve o prenehanju rejništva v celoti – tudi čez vikend, praznike in počitnice.

8Pritožnici sta nazorno osvetlili dinamiko dogajanja po A. namestitvi v zavod. Njunim ugotovitvam pojasnilo pristojnega CSD z dne 7. 2. 2020 ne oporeka. Nasprotno, priznava, da ima A. težave zaradi nestrukturiranih vikendov. Mati pri odhodih domov ni zanesljiva in stik v zadnjem trenutku odpove. Iz pojasnila izhaja, da A. načeloma za vikend odhaja k B. B. Z njo ima redne dnevne telefonske stike. Odkar so vikendi strukturirani, A. ni več v stiski, njeno počutje se je izboljšalo, prav tako učni uspeh.

9Vse to pa nakazuje na preuranjenost odločitve o prenehanju rejništva. B. B. za deklico predstavlja zelo pomembno osebo. Omogoča ji izkušnjo družinskega življenja ter pomaga pri vzpostavljanju vezi in stikov med materjo in hčerko. Tudi iz pojasnila pristojnega CSD z dne 7. 2. 2020 izhaja pomembnost rejničine vloge v življenju deklice, saj A. načeloma za vikende oz. počitnice odhaja k njej. Navedeno vzbuja utemeljen dvom v oceno sodišča, izhajajočo iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ocenilo je, da zaenkrat ponovno vzpostavljanje bivanja med vikendi v rejniški družini še ni primerno, ker se lahko pri A. ponovijo vzorci preteklega neustreznega vedenja. Prej izpostavljeno pojasnilo pristojnega CSD pa izkazuje, da A. vikende v pretežni meri preživlja v rejniški družini. Ugotovljena razhajanja nakazujejo, da temeljno načelo otrokovih koristi iz 7. člena DZ v obravnavani zadevi ni bilo ustrezno ovrednoteno. Pojasnilo pristojnega CSD z dne 7. 2. 2020 narekuje nujnost ponovne presoje utemeljenosti odločitve o popolnem prenehanju rejništva in vzbuja utemeljen dvom v pravilnost uporabe določb Družinskega zakonika v zvezi z rejništvom ter določb Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD).

10Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pritožbeno sodišče zadevo vrača v razjasnitev prvemu sodišču. Z nadomeščanjem izostalih razlogov bi namreč pritožbeno sodišče prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe, saj nezadostna utemeljitev pravnih stališč pomeni kršitev zahteve po obrazloženosti sodne odločbe kot dela pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Zaradi razveljavitve udeležencem postopka tudi ne bo povzročena hujša kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11V ponovljenem postopku naj prvo sodišče skrbno presodi okoliščine v zvezi s potrebnostjo vzpostavitve t. i. „vikend rejništva“¹. Po potrebi naj pridobi mnenja strokovnih delavcev zavoda ter strokovnjakov, ki obravnavajo A. v okviru psihološke obravnave. V okoliščinah, ki jih izpostavljata pritožnici, izhajajo pa tudi iz pojasnila pristojnega CSD, bi morebitna ukinitev stikov z B. B., o katerih je govora v njenem dopisu z dne 26. 2. 2020, za že tako travmatizirano deklico lahko predstavljala hudo težavo.

12Pritožbeno sodišče je zato v točkah, ki se tičejo rejništva in stikov z B. B. (II., III. in V. točka izreka) razveljavilo odločitev in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

13O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih pritožnici nista priglasili.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

14O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ V tem primeru bi šlo za kombinacijo zavodskega ukrepa po 175. členu DZ in rejništva po 234. členu oziroma 235. členu DZ (M. Čujovič, Komentar Družinskega zakonika, Ur. list RS, 2019, str. 269).