VSL Sklep I Cpg 142/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 29. 11. 2019 zavrže.

2Zoper citirani sklep je laično pritožbo vložila tožeča stranka. V njej je navedla, da sklep izpodbija, ker so iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2271/2019 razvidni vsi relevantni podatki, potrebni za oprostitev plačila sodne takse. Ti so tudi ažurni. Sklep I Cp 2271/2019 je bil izdan dne 12. 12. 2019, sedem dni kasneje pa je tožeča stranka te podatke posredovala sodišču prve stopnje in se stanje podatkov ni spremenilo.

3Na podlagi četrtega odstavka 366.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP se je zadeva odstopila v odločitev senatu.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da so iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2271/2019 razvidni vsi relevantni podatki, potrebni za oprostitev plačila sodne takse. Prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 določa, da sodišče prve stopnje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči na predlog stranke. Drugi odstavek istega člena določa njegove obvezne sestavine. Teh tožena stranka (niti po pozivu sodišča – sklep sodišča prve stopnje VI Pg 2050/2019 z dne 19. 12. 2019) v obravnavanem primeru ni zagotovila. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predlog nepopoln, ker ne vsebuje vsega, kar bi moral (vsebovati) glede na ZST-1 in glede na vsebino sklepa z dne 19. 12. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi. Čeprav je namreč – kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče – iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča I Cp 2271/2019 delno razvidno premoženjsko, finančno ter likvidnostno stanje tožeče stranke¹, pa predložen sklep Višjega sodišča v Ljubljani ne more nadomestiti izpolnitve zakonske zahteve, po kateri mora stranka, ki želi taksno oprostitev, sodišču prve stopnje predložiti soglasje, da lahko z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in izjavo, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so navedeni v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost. Stranka mora (zato) vse podatke iz 12. člena ZST-1 navesti v vsakem posameznem postopku, s tem pa po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča zagotoviti tudi njihovo ažurnost.

6Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožeče stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), potem ko je sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je pritožbeno sodišče odgovorilo zgolj na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

¹ Ne pa, da je tožeča stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse oziroma da je sodišče njenemu predlogu za taksno oprostitev ugodilo - višje sodišče je namreč v njegovem izreku odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.