VSRS Sklep VIII DoR 14/2020-8

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2015. Ugotovilo je obstoj odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji) za prvo očitano kršitev (da je tožnica direktorico toženke zmerjala in žalila ter ji grozila, da jo bo zadavila), ki ima znake kaznivega dejanja razžalitve iz prvega odstavka 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS št. 55/2008 in naslednji), medtem ko je za drugo očitano kršitev (da je tožnica direktoričinega moža fizično napadla, pričela udarjati po sladoledni vitrini, ga obmetavala z vratci sladolednih vitrin in pri tem poškodovala njega in še enega delavca toženke) po pridobljenem izvedenskem mnenju zaključilo, da je bila storjena v stanju neprištevnosti in zato zanjo ne odgovarja. Ugotovilo je tudi obstoj okoliščin iz 109. člena ZDR-1.

2Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo, da je podan odpovedni razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ni pa se strinjalo z obstojem okoliščin iz 109. člena ZDR-1, ki bi utemeljevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ocenilo je, da tožničino ravnanje ni bilo takšno, da bi upravičevalo takojšnje prenehanje delovnega razmerja, saj bi morala toženka upoštevati okoliščine, ki so privedle do incidenta, da se je vse odvijalo zelo hitro in da se je v tem času psihično stanje tožnice spreminjalo od deloma zavestnega ravnanja do bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje.

3V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije toženka izpostavlja naslednja vprašanja:

– ali lahko subjektivne okoliščine (osebni – zdravstveni razlogi) prevladajo pri vprašanju možnosti nadaljevanja delovnega razmerja v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pred dejanskimi objektivnimi okoliščinami na strani delodajalca, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi;

- ali lahko zgolj zdravstveno stanje delavca in njegove osebne okoliščine predstavljajo razlog, da delodajalec ne izpolnjuje pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi;

- ali so v primeru podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravno relevantne le okoliščine na strani delodajalca, zaradi katerih ta z delavcem ne more več nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma ali je treba upoštevati tudi okoliščine glede možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja na strani delavca;

- ali je v okviru ugotavljanja pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu okoliščin iz 109. člena ZDR-1 pri presoji teže in narave storjenih kršitev dopustno upoštevati, da so bile povod za storjene kršitve predhodno storjene kršitve s strani delodajalca ter v kakšnih primerih in pod kakšnimi pogoji.

Meni, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede razlage prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in da je odločitev tudi v nasprotju s sodno prakso, ki šteje izgubo zaupanja in težo kršitve za bistvene okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati. Sodišču druge stopnje tudi očita, da je preveliko težo dalo okoliščinam na strani tožnice (osebnostne lastnosti in zdravstvene težave), praktično nobene teže pa okoliščinam na strani toženke.

4Predlog je utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367. a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

7Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu sklepa, odločitev sprejelo soglasno.