VSL sklep Cst 88/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izrek sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 23. 8. 2019 (p.d. 57) dopolnilo tako, da je za 2. točko izreka sklepa dodalo 3. točko, s katero je pritožnikom naložilo nerazdelno plačilo zneska v višini 2.358,87 EUR.

2Zoper navedeni sklep so se pritožniki pritožili, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasili so tudi pritožbene stroške.

3Upravitelj je na pritožbe odgovoril, navedbam pritožnikov nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožbe niso utemeljene.

5Kot izhaja iz podatkov v spisu, je stečajni upravitelj v prvem dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 17. 7. 2019, ki se je na podlagi sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 23. 8. 2019 štel za končni seznam preizkušenih terjatev, pritožnikom v celoti priznal prijavljeno izločitveno pravico. Hkrati je za vse izločitvene upnike navedel, da so zamudili rok za prijavo izločitvene pravice iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da so pritožniki s prepozno prijavo izločitvenih pravic stečajni masi povzročili stroške v višini 1.733,01 EUR, ki predstavljajo nagrado za preizkus terjatev, in 625,86 EUR stroškov za izdelavo cenitvenega poročila. Pojasnilo je, da so v tem postopku tudi navadni upniki prijavili terjatve, vendar upravitelj njihovih terjatev ne bi preizkusil, če bi lahko že ob začetku postopka ugotovil, da premoženje, ki dejansko spada v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške postopka. Sodišče je zato izločitvenim upnikom plačilo zneska naložilo na podlagi smiselne uporabe 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP in 157. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6Kot izhaja iz podatkov v spisu, so izločitveni upniki dediči A. A., ki je nepremičnine prejela z darilno pogodbo dne 15.3.1975 od B. B. Del nepremičnin so izločitveni upniki pridobili s kupno pogodbo z dne 2.1.1969 prav tako od B. B. B. B. je pravna prednica dediča C. B. Sprva je bil ovira za vpis v zemljiško knjigo neobstoj odmere zemljišč, kasneje pa je bila odmera opravljena, vendar do ureditve stanja v zemljiški knjigi ni prišlo. Izločitveni upniki v delitvi zapuščine po pokojni B. B. niso izpodbijali lastništva nad delom dediščine, ki zaradi zgoraj navedenih pravnih poslov ni spadala v zapuščino, zato so navedene nepremičnine prešle na dediče po pokojni B. B., med drugim tudi na stečajnega dolžnika C. B.

7Upravitelj je ob prevzemu stečaja opravil poizvedbe in ugotovil, da je stečajni dolžnik (med drugim) solastnik nepremičnin z ID znakom 01 in 02. Na navedenih nepremičninah stojijo stavbe, nepremičnine pa so večje vrednosti, zato je upravitelj naročil cenitev nepremičnin (327. člen ZFPPIPP). Ker je pričakoval, da bo prišlo do delitve premoženja, je tudi izdelal preizkus terjatev. Ocenjene nepremičnine so namreč izkazovale vrednost preko 150.000,00 EUR, pri čemer 1/9 pripada stečajnemu dolžniku.

8Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi upravitelj s strani pritožnikov prejel kakršnokoli informacijo, da dolžnik morebiti ni lastnik nepremičnin, in to vse do 25.4.2019, to je do dneva, ko si je pooblaščeni cenilec za potrebe priprave cenilnega poročila želel ogledati predmet ocenjevanja. Šele tega dne se je na upravitelja obrnila ena od pritožnic ter mu sporočila, da je bilo za nepremičnino – k.o. .. ... parcela 02 (ID ...) do 1/9 celote v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru (II P 258/2011) s sodbo z dne 12.6.2012 ugotovljeno, da predmetna nepremičnina ni last stečajnega dolžnika (do 1/9 celote), kar je upravitelj upošteval pri pripravi otvoritvenega poročila. Pritožniki - kljub temu, da so bili ob prihodu pooblaščenega ocenjevalca ter s strani ene od pritožnic seznanjeni s postopkom osebnega stečaja - niso prijavili izločitvenih pravic vse do 29.5.2019, to je več kot mesec po tem, ko so izvedeli za nastalo situacijo ter po roku za oddajo otvoritvenega poročila ter osnovnega seznama preizkušenih terjatev (rok za prijavo terjatev je potekel 28.3.2019, rok za izdelavo osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa en mesec po tem, torej 28.4.2019), in to kljub temu, da je upravitelj že 28.4.2019 eno od pritožnic opozoril na posledice prepozno prijavljene izločitvene pravice.

9Višje sodišče zato pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, temelječega na otvoritvenega poročila z dne 26. 4. 2019, da v primeru, če bi pritožniki na nepremičninah z ID znakom 01 in 02 zemljiškoknjižno stanje ustrezno uredili najkasneje do izdelave prvega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, upravitelj preizkusa terjatev ne bi opravil. Nepremičnini z ID znakom 03 in 04, obe do 1/9, ki spadata v stečajno maso, sta namreč po oceni GURS vredni le 125,00 EUR in 1.362,00 EUR, pri čemer sta to vrednosti za nepremičnini v celoti in prodaja teh nepremičnin ne zadošča niti za kritje stroškov stečajnega postopka. Ker tako niso ravnali, je bilo preizkušenih 20 prijavljenih terjatev. To pomeni, da je znašal strošek preizkusa terjatev 2.888,35 EUR z vključenim 22% DDV in ne le 1.733,01 EUR z vključenim 22% DDV, kolikor je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo na podlagi njegovega predloga. Tudi stroški ocene vrednosti nepremičnin so nastali izključno zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja s strani izločitvenih upnikov. Kot izhaja iz predloženih predračunov s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, znaša strošek ocene vrednosti vseh nepremičnin 1.608,93 EUR. Sodišče prve stopnje je upravitelju priznalo strošek v skladu z njegovim predlogom v višini 625,86 EUR, čeprav se ta znesek nanaša zgolj na oceno vrednosti nepremičnine 01. Ne drži torej pritožbeni očitek, da v spisu ni cenitve, niti, da ni jasno, koliko je cenitev stala, prav tako pa tudi ne, da ti stroški niso bili potrebni, ker naj bi upravitelj že pred izdajo osnovnega seznama preizkušenih terjatev vedel za izločitveno pravico.

10Pritožniki s pritožbenimi razlogi po zaključku višjega sodišča ne morejo uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

11Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami nosijo pritožbene stroške.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.