VSRS Sodba VIII Ips 433/2008

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. 14 9874919 z dne 2. 9. 2005 in št. P-9874919 z dne 8. 12. 2005, s katero je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega z odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2001, o priznanju in odmeri tožnikove starostne pokojnine. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ponovno odmero pokojnine in izplačilo razlike le-te.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bil tožnikov predlog za obnovo postopka in ponovno odmero pokojnine prepozen, ker ni bil podan v treh letih po pravnomočnosti odločbe z dne 27. 9. 2001.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je bila z odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2001 priznana pravica do starostne pokojnine na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (ZPIZVZ – prevedba akontacije predhodne vojaške pokojnine), s tem, da se je postopek pričel še v času veljavnosti bivšega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92). Zato bi moralo sodišče pri presoji njegovega predloga za obnovo postopka in ponovno odmero pokojnine upoštevati določbe 270. člena ZPIZ/92 o nepravi obnovi, ki jo je lahko upravičenec predlagal ne glede na potek časa ob izdaji pravnomočne odločbe o njegovi pravici.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Na podlagi določb 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

7Odločba o prevedbi akontacije vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine z dne 27. 9. 2001 je bila tožniku izdana na podlagi določb ZPIZVZ in ne na podlagi določb ZPIZ/92. ZPIZVZ nima posebnih določb o obnovi postopka in ponovni odmeri pokojnine. V ZPIZVZ je določeno, da o pravicah iz tega zakona odloča zavod po postopku, določenem v splošnih predpisih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

8Odločba tožene stranke z dne 27. 9. 2001 je bila tožniku izdana na podlagi pooblastil 253. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s kasnejšimi spremembami) o pristojnosti organov zavoda za odločanje o pravicah iz zavarovanja. Tudi ZPIZ-1 nima posebnih določb o obnovi pravnomočno končanega postopka in ponovni odmeri pravnomočno že določene pokojnine. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri odločanju o tožnikovem predlogu za obnovo postopka utemeljeno upoštevala določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki v četrtem odstavku 263. člena določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati. Ker je po ugotovitvah sodišča triletni rok od vročitve odločbe tožene stranke z dne 27. 9. 2001 do vložitve predloga za obnovo z dne 19. 1. 2005 že potekel, je tožena stranka tožnikov predlog kot prepozen utemeljeno zavrgla, oziroma je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo.

9Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v postopku pred sodiščem ni podan (v sodnem sporu o dokončni odločbi tožene stranke se določbe zakona, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odločba, presojajo v smislu uporabe materialnega prava). Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.