VSC sklep I Ip 716/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 9.3.2009 in odločilo o stroških ugovornega postopka.

Proti sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje.

Trdi, da je naslovno sodišče v identičnem primeru odločilo drugače. V obravnavanem primeru sodišče zmotno navaja, da je organizacija za plačilni promet dolžna dol. čl. 101 ZIZ upoštevati po zakonu in trdi, da je te omejitve dolžno upoštevati sodišče. Utemeljitev sodišča, da je dovolilo rubež dobroimetja na TRR je nasprotna dol. čl. 136 ZIZ, po katerem se za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev. Omejitve iz čl. 101 ZIZ veljajo tudi za rubež denarnih sredstev, kar potrjuje tudi čl. 137 ZIZ. Če sodišče dovoli izvršbo, organizacija za plačilni promet nima pravice ravnati drugače, razen upoštevati omejitev iz čl. 102 ZIZ. Trditev sodišča, da dolžnik ni navedel, da ne prejema drugih nakazil, ni logična, saj če bi jih, ne bi bil upravičen do socialne pomoči, stališče sodišča pa tudi nasprotuje dopisu centra za socialno delo in dopisu B. C., v katerem je navedeno, da dolžnik na osebni račun prejema samo socialno pomoč. Zato stališče sodišča nasprotuje dokazom v spisu. Sodišče bi moralo ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in upniku naložiti povrnitev stroškov postopka dolžniku.

Glede ugovora na premičnine pa je sodišče zgolj pavšalno navedlo, da ni ugodilo predlogu za zaslišanje P. B., ker pa je dolžnik prejel tudi predlog za nadaljevanje izvršbe na premičnine, vložen 10.11.2008, dolžniku ni jasno, ali je o njegovi navedbi odločalo kot v ugovoru. Dolžniku je namreč izvršitelj dne 15.6.2009 prinesel sklep o dovolitvi rubeža premičnin, predlog, identičen predlogu 10.11.2008, je bil vložen 1.12.2008, zato bo zoper sklep z dne 3.12.2008 vložil ugovor. Dolžnik predlaga ugoditev pritožbi s spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in se sklep z dne 9.3.2009 razveljavi ter upniku naloži povrnitev stroškov postopka in pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ugovorno izpodbijani sklep je bil sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 9.3.2009, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo z rubežem in prenosom sredstev na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in sicer zlasti na v sklepu navedeni dolžnikov račun pri B. C. d.d. Tako je pravilna, pritožbeno pa zato neutemeljeno izpodbijana, ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o zavrnitvi dolžnikovega ugovora, da izvršba ni bila dovoljena na sredstva – prejemke iz naslova socialne pomoči, ki so po 3. tč. čl. 101 ZIZ izvzeta iz izvršbe. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, ki ga pritožba ravno tako neutemeljeno izpodbija, da na zakonske omejitve iz čl. 102 ZIZ in na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti po čl. 101 ZIZ, pazi po uradni dolžnosti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo opravlja, saj upniku in sodišču ob dovolitvi izvršbe ni znano, kakšne vrste prejemkov dolžnik prejema na račun pri organizaciji za plačilni promet. Organizacija za plačilni promet mora poznati in spoštovati zakonske omejitve izvršbe iz čl. 102 in 101 ZIZ, le-te pa nedvomno veljajo tudi za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet (čl. 137 ZIZ). Res je, da dopis CSD z dne 2.4.2009 potrjuje ugovorno navedbo, da dolžnik na TRR Banke Celje prejema denarno socialno pomoč, enako tudi dopis Banke Celje z dne 7.4.2009, vendar slednji tudi dejstvo, da realizacija sklepa ravno zato ni možna. V kolikor pa ob realizaciji sklepa pride do rubeža denarnih sredstev iz naslova prejemkov, ki so iz izvršbe izvzeti (čl. 101 ZIZ) ali pri realizaciji sklepa niso spoštovane omejitve iz čl. 102 ZIZ, gre za nepravilnost pri opravjanju izvršbe, katere odpravo je treba zahtevati v okviru dol. čl. 52 ZIZ.

Zato je ob obrazloženem odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 9.3.2009 pravilna.

Glede pritožbenih navedb o zavrnitvi ugovora na premičnine pa je pritožniku pojasniti, da je sodišče sicer pravilno obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju B. P., iz spisa pa glede na nadaljnje pritožbene navedbe izhaja tudi, da je bil predlog upnika z dne 10.11.2008 s sklepom sodišča 21.11.2008 zavržen, o predlogu, vloženem dne 1.12.2008, je bilo odločeno s sklepom 3.12.2008, o ugovoru dolžnika zoper ta sklep pa je bilo tudi odločeno s sklepom z dne 11.8.2009.

Odločitev o stroških ugovornega postopka je posledica odločitve o ugovoru. Pritožba z vsebinskimi razlogi stroškovne odločitve ne izpodbija.

Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu v okviru pritožbenih razlogov tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (čl. 365 tč. 2 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, tudi njegovih pritožbenih stroškov ni mogoče naložiti v plačilo upniku kot neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov (čl. 38/VI ZIZ).