VSL Sklep I Cp 120/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dopolnitev predloga za začasno odredbo.

2Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnica. Pojasnjuje, zakaj je dopolnila predlog za začasno odredbo in se sklicuje na odločbo VSL I Cp 308/2019. Predlaga razveljavitev sklepa.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

Pravna izhodišča

5Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (1. odstavek 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). V skladu z določbo 268. člena ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Da bi sklep o zavarovanju imel tak učinek, mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo (prim. 40. člen ZIZ), torej tudi sredstvo zavarovanja oziroma izvršbe - to je sodno dejanje, ki ima za namen, da se z njim neposredno ali posredno doseže zavarovanje terjatve oziroma dosega dejanja. Če v predlogu sredstva zavarovanja ni, sodišče s predlogom ravna kot z nepopolno vlogo.

6Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja so (drugače kot začasne odredbe) v ZIZ določena izčrpno (za nedenarne terjatve v petnajstem do dvajsetem poglavju) in ne primeroma, kar velja za vrste začasnih odredb. Katera izvršilna sredstva so dovoljena za uveljavitev nedenarnih terjatev, je razvidno iz zakonskih določb, ki urejajo način izvršbe posameznih nedenarnih terjatev. Pri izvršbi za opravo dejanj je odločilno, ali gre za tako imenovana nadomestno ali tako imenovano nenadomestno dejanje. Le takrat, ko določene storitve ne more namesto dolžnika opraviti nihče drug¹, je utemeljena izvršba s prisiljevanjem z denarno kaznijo (nenadomestna storitev; 226. člen ZIZ). Če lahko storitev opravi tudi kdo drug kot dolžnik, pa se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam (nadomestna storitev; 225. člen ZIZ); izvršba se lahko opravi tudi s sodelovanjem izvršitelja na način, ki ga določi sodišče (224.a člen ZIZ). Sredstev izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve upnik torej ne more poljubno izbirati in poljubno spreminjati.

7Če upnik predlaga izvršilno sredstvo oziroma sredstvo zavarovanja, ki z zakonom ni predvideno (ali če ni povezave med sredstvom in začasno odredbo), sodišče predlog za začasno odredbo zavrne.²

O izdani začasni odredbi, na katero se nanaša zavrženi predlog za dopolnitev

8Tožnica v tem pravdnem postopku skuša doseči vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočega motenja. Enak cilj ima predlagana začasna odredba, a tožnica je predlagala (sodišče pa dovolilo) začasno dosego tega cilja po dveh različnih poteh.

9Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo z (v bistvenem) takšno vsebino:

„I. Tožena stranka je dolžna v roku 3 dni po vročitvi sklepa (do 24.00 ure) vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da odstrani alarmno napravo in namesti prejšnje ključavnice ali pa tožeči stranki sporoči kodo alarma in izroči ključe novih ključavnic, ki se nahajajo na delu nepremičnine k. o. ..., parcela *208 z ID znakom ..., in sicer idealnem deležu 20/200 do celote nepremičnine, ki se nahaja na naslovu B. 12, L., da ne bo izvršbe.

II. Toženi stranki se prepoveduje v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem in obnašanji posegati v neposredno posest tožeče stranke na delo nepremičnine k. o ..., parcela *208 z ID znakom ..., in sicer idealnem deležu 20/200 do celote nepremičnine.

III. V primeru kršitve I. in II. točke izreka tega sklepa sodišče toženi stranki naloži denarno kazen v višini 500 EUR, ki se bo v primeru kršitve tega sklepa na vsakokratni predlog tožeče stranke izvršila uradoma. hkrati bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo toženi stranki izreklo novo denarno kazen, višjo kot v tem sklepu, za primer, da tožena stranka, kljub izrečeni kazni še vedno ne bo spoštovala začasne odredbe ...“

10Toženec je ugovarjal zoper začasno odredbo in sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo; kakšna bo usoda izdane začasne odredbe torej v tem trenutku ni jasno.³ A to samo po sebi ni razlog za zavrženje dopolnitve predloga, še posebej, če je bil ta že v osnovi nepopoln, pa sodišče za odpravo nepopolnosti ni poskrbelo, ali pa je bilo predlagano izvršilno sredstvo (delno) napačno, novo pa ni.

11Sodišču prve stopnje in pritožnici je treba pojasniti, da je sodišče v I. točki izreka na njen predlog (alternativno?) izdalo dve različni začasni odredbi, ki obe skušata doseči vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, a vsaka na drugačen način.⁴ S prvo je tožencu naložilo vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da odstrani alarmno napravo in namesti prejšnje ključavnice⁵, z drugo pa tožeči stranki sporočiti kodo alarma in izročiti ključe novih ključavnic. Za obe začasni odredbi je (v III. točki izreka) določilo isto sredstvo zavarovanja - prisilitev z denarnimi kaznimi. Stališče, da je bilo pravnomočno odločeno tudi o novo predlaganem izvršilnem sredstvu, je že zato napačno. O naknadno predlaganem sredstvu zavarovanja⁶ sodišče prve stopnje s sklepom s 6. 9. 2019 še ni odločilo. Odločitev o zavrženju dopolnitve predloga je iz tega razloga napačna, kar je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje prvotni in v izpodbijanem sklepu obravnavani predlog obravnavati kot celoto. Pozorno mora biti na zgoraj izpostavljena pravna in dejanska izhodišča ter na to, da je za drugo odredbo (sporočiti kodo alarma in izroči ključe novih ključavnic) v predlogu s 4. 9. 2019 predlagano in v sklepu odrejeno izvršilno sredstvo res ustrezno; to, kar je naloženo s prvo odredbo (vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da odstrani alarmno napravo) pa lahko opravi tudi kdo drug kot dolžnik, saj ne gre za ravnanje, ki bi bilo tako močno vezano na osebo toženca, da za tožnico kot upnico njegova oprava s strani druge osebe ne bi imela pomena ali ne bi bila mogoča. Izrek denarne kazni za neizvršitev dejanja, ki bi ga lahko opravil kdo drug, bi v takšnem primeru predstavljal nesorazmeren poseg v toženčevo pravico do zasebne lastnine.⁷

13Na preostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), to velja tudi za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na podredni predlog za izrek denarne kazni, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo.

14O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati, saj bo moralo sodišče o njih odločiti glede na uspeh v pravdi, ne pa glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem.

¹ Dejanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. (7. točka obrazložitve odločbe US RS Up-1092/07).
² V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 101 do 103; prim. tudi sklepa VSL I Ip 3136/2010, II Cp 595/2019.
³ Zato pritožbeno sodišče opozarja, da so stališča, ki jih je lahko zavzelo v tej odločbi, omejena na izdani (nepravnomočni) sklep o začasni odredbi in izpodbijani sklep.
⁴ Na tem mestu pritožbeno sodišče pripominja, da je hkratno izvrševanje obeh problematično.
⁵ Zadnje je seveda mogoče/izvršljivo le, če prejšnje ključavnice še obstajajo.
⁶ To je, da sodišče pooblašča tožnico, da ob pomoči izvršitelja sama vzpostavi prejšnje posestno stanje, tako da ...
⁷ Prim. odločbi US RS Up-1092/07 in Up-262/04.