VSRS Sklep VIII DoR 313/2019-6

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici za čas, ko je že bila prijavljena v zavarovanje, priznalo obstoj delovnega razmerja;

- ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o plačilu razlike v plači bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

1Sodišče prve stopnje odločilo, da je bila tožnica pri toženki zaposlena od 15. 9. 2015 dalje za nedoločen čas, da ji 26. 3. 2016 delovno razmerje ni prenehalo in da je trajalo do 26. 5. 2017. Za ta čas je tožnici priznalo tudi vse pravice iz delovnega razmerja. Toženki je nadalje naložilo, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo.

2Sodišče druge stopnje je delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožnici priznalo obstoj delovnega razmerja pri toženki tudi po 26. 5. 2017. Sklicujoč na odločbe Vrhovnega sodišča je priznalo tožnici delovno razmerje tudi za čas samozaposlitve in čas odvetništva. Zavrnilo je le del zahtevka za izplačilo polne plače v obdobju, ko je bila tožnica prejemnica nadomestila za primer brezposelnosti.

3Toženka je v pravočasnem predlogu predlagala dopustitev revizije glede vprašanj:

- ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s stališčem, da je za nazaj dopustno odločiti o obstoju delovnega razmerja javnega uslužbenca tudi za čas opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika in za čas, ko ta oseba opravlja odvetniški poklic, in posledično spremeniti zavarovalno podlago?

- ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s stališčem, da 80. in 83. člen Zakona o matični evidenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, Ur. l. RS št. 111/2013 in naslednji) omogočata spremembo zavarovalne podlage tudi v primerih, ko ne gre za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ali za obvezno zavarovanje osebe, ki je upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;

- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z neobrazloženostjo stališča o prikrajšanju javnega uslužbenca.

4Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vseh treh vprašanj, ki so zajeta v vprašanjih, oblikovanih v izreku sklepa. Zato jo je v tem obsegu dopustilo.

6Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu sklepa, odločitev sprejelo soglasno.