VSRS Sklep I Upr 3/2019

Predlog se zavrne.

1Tožnik je vložil tožbo zoper sklep Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, št. 6100-9/2019/18 z dne 27. 5. 2019, s katerim je bila zavržena njegova vloga za sofinanciranje programa v zvezi z Javnim programskim razpisom za izbor kulturnih programov/projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine ..., ki jih bo v letu 2019 sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V tožbi uvodoma navaja, da želi, da tožbo obravnava katero od sodišč za tovrstne spore zunaj Ljubljane, saj so bile njegove pretekle tožbe v podobnih zadevah obravnavane pavšalno in netemeljito. Prosi vsaj, da tožbe ne bi obravnavali sodniki, ki so "prijatelji" tožene stranke (Mestne občine ... in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti) in so že presojali njegove tožbe in tožbe Zveze A.

2Predlog ni utemeljen.

3V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje, da je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnem sporu, zato drugega sodišča ni mogoče določiti. Glede na izraženi tožnikov namen, da doseže sojenje zunaj Ljubljane, in upoštevaje, da Upravno sodišče sodi tudi na zunanjih oddelkih in ne le na sedežu v Ljubljani (drugi odstavek 9. člena ZUS-1), je Vrhovno sodišče predlog obravnavalo v smislu predlaganega prenosa sojenja na zunanji oddelek.¹

5Kot izhaja iz navedene določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Tožnik okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.

6Poleg navedenega pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema tudi druge okoliščine, med drugim takšne, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.² Po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki tehtni razlogi niso podani. Namen 67. člena ZPP namreč ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v prejšnjih tožnikovih sporih ni odločilo v skladu z njegovimi pričakovanji. To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, ampak tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovani naravni sodnik.³ Neutemeljene pa so tudi tožnikove navedbe o sodnikih kot prijateljih tožene stranke, saj so pavšalne, iz njih pa tudi ne izhaja, da se nanašajo na vse sodnike Upravnega sodišča v Ljubljani, kar bi terjalo prenos sojenja. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je zagotavljanju pravice do nepristranskega sojenja z vidika posamičnega sodnika namenjen institut njihove izločitve.

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.

¹ O možnosti prenosa sojenja na zunanje oddelke Vrhovno sodišče izrecno v sklepih I Upr 1/2010 z dne 21. 4. 2010 in I Upr 2/2011 z dne 12. 10. 2011, smiselno tudi v sklepu I Upr 1/2012 z dne 29. 8. 2012.
² Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I R 15/2014 z dne 6. 2. 2014, I Upr 3/2015 z dne 11. 2. 2015, I Upr 6/2015 z dne 2. 9. 2015, I Upr 1/2016 z dne 15. 3. 2016, I R 64/2017 z dne 25. 5. 2017.
³ Prim. sklepa Vrhovnega sodišča III R 6/2015 z dne 24. 3. 2015 in I R 39/2019 z dne 14. 3. 2019.