UPRS Sodba II U 439/2017-19

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bilo odločeno, da se tožeči stranki izplača 57.690,37 EUR zaradi škode na pridelkih jabolk in češenj na enajstih tam navedenih GERK-ih. Odločba je bila izdana na podlagi zahtevka, ki ga je tožeča stranka dne 3. 2. 2017 vložila na Agencijo za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016 za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva dejavna v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu. O višini sredstev pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu je Agencija odločila na podlagi podatkov o oceni škode, ki jih je potrdila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah imenovana na podlagi 97. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugim nesrečami in na podlagi podatkov, ki jih je pridobila od Uprave RS za zaščito in reševanje. Pri tem je odločitev oprla na Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (v nadaljevanju ZUOPPSKP).

2Tožeča stranka se je zoper to odločitev pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz njegovih ugotovitev izhaja, da je tožnica dne 3. 2. 2017 na prvostopni organ naslovila vlogo za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva ukrep IV. - pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu za površino 4.672,45 ha za jabolka in češnje. Vlogi je priložila izjavo o velikosti podjetja in izjavo, da kmetijsko gospodarstvo ni podjetje v težavah. Vloge „Zahtevek za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“ ni podala, ampak jo je vložila skupaj s pritožbo z dne 31. 5. 2017 in je datirana z dne 30. 5. 2017. Tožnica to dejansko stanje v pritožbi priznava, meni pa, da je do plačila tudi v tem delu upravičena, ker ji prvostopni organ ni poslal predtiskanega obrazca, ta škoda pa je bila tudi upoštevana po predlogu drugostopnega organa Vladi RS z dne 3. 5. 2017. Ministrstvo je pritožbo zavrnilo s sklicevanjem na določbe ZUOPPSKP, posebej na 18. člen tega zakona, kjer je določen postopek dodelitve. V skladu s tem bi bila tožnica v primeru, da predtiskanega obrazca za predmetni ukrep ni prejela, dolžna sama vložiti vlogo na obrazcu, objavljenem na spletni strani in jo pravočasno poslati prvostopnemu organu, česar pa ni storila, zato o tem zahtevku prvostopni organ ni mogel odločiti. Ministrstvo dodaja, da tudi če je bila škoda iz tega naslova obsežena v predlogu, posredovanem Vladi RS, navedeno ne šteje kot vloga tožnika v upravnem postopku, ampak je služila ugotavljanju izpolnjenih pogojev državni komisiji za ocenjevanje škode za sprejem programa odprave posledic.

3Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je dne 2. 2. 2017 vložila zahtevo za povračilo škode na kmetijskih pridelkih in armaturah (57.690,37 EUR in 186.434,80 EUR) in sicer na obrazcu „Zahtevek za dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016“. Z odločbo št. 33006-254/2017 z dne 15. 5. 2017 je tožena stranka zahtevku tožeče stranke delno ugodila in ji plačala škodo na kmetijskih pridelkih v višini 57.690,37 EUR. Ker o zahtevku za plačilo na armaturah v višini 186.434,80 EUR prvostopni organ ni odločil, je tožnica vložila pritožbo dne 31. 5. 2017 in zahtevala, da organ odloči tudi o zahtevku za plačilo škode na armaturah in s tem dopolni prvostopno odločbo. Tožeča stranka nasprotuje izpodbijani odločitvi s trditvijo, da je z vložitvijo zahtevka zahtevala plačilo celotne priznane škode tako na pridelkih kot na armaturah. Tudi če iz zahtevka z dne 31. 1. 2017 zahteva za plačilo škode na armaturah ne bi izhajala, bi drugostopni organ pritožbene navedbe moral obravnavati kot razširitev zahtevka. Tožeča stranka še navaja, da Vlada s sklepom ni samo priznala obsega škode oškodovancev (po ocenitvi, ki jo je sama opravila), temveč je zahtevke, na podlagi katerih je bila opravljena cenitev, pripoznala. Postopek po 18. členu ZUOPPKSP po mnenju tožeče stranke ni postopek ugotavljanja temelja in višine škode (vsebinskega odločanja), temveč le postopek, v katerem upravni organ izda deklarativno odločbo o izvršitvi plačila oškodovancu. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati znesek 186.434,80 EUR. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in dodaja, da je neresnična tožbena navedba, da je tožnica dne 3. 2. 2017 vložila oba zahtevka. Tega dne je namreč vložila zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva in uveljavljala škodo na kmetijskih pridelkih, temu zahtevku pa je bilo v celoti ugodeno. „Zahtevek za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“, datiran sicer z dne 30. 5. 2017, pa je vložila skupaj s pritožbo dne 31. 5. 2017. Ker je šlo za materialni rok za vlaganje zahtevkov, je netočna tožbena navedba, da je bila dne 30. 5. 2017 podana razširitev zahtevka, saj slednja po poteku materialnega roka ni dopustna. Tožena stranka dodaja, da Vlada s sprejemom programa zahtevkov ni mogla pripoznati, saj v času sprejema programa ti še niso obstajali, zato je neutemeljena tožbena navedba, da je vodila upravne postopke in odločala o zahtevkih Vlada. Izpodbijana odločitev ni deklarativna odločba, ampak odločba, s katero je ugotovljeno, ali stranka izpolnjuje pogoje za plačilo pomoči, pri čemer je višina pomoči že določena, pogoji za izplačilo posamezni stranki pa so predmet odločanja v upravnem postopku, pri čemer je treba presojati za vsako stranko posebej ali predpisane pogoje izpolnjuje.

5Pri svojih stališčih vztrajata obe stranki tudi v svojih pripravljalnih vlogah.

6Tožba ni utemeljena.

7Z ZUOPPSKP se določajo interventni ukrepi za odpravo posledic pozebe in snega, ki sta prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 kot pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (1. člen tega zakona). Podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe in snega je končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in jo potrdi Vlada Republike Slovenije (prvi odstavek 4. člena ZUOPPSKP). Nosilec izvajanja ukrepa pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (17. člen tega zakona).

8Postopek dodelitve sredstev je določen v 18. členu ZUOPPSKP. Ta določa, da Agencija vsem kmetijskim gospodarstvom, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pošlje predtiskan obrazec „Pomoč za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva“ oziroma „Pomoč za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“ (drugi odstavek). Obrazec iz prejšnjega odstavka se objavi na spletni strani agencije (tretji odstavek). Če kmetijsko gospodarstvo ni prejelo predtiskanega obrazca, lahko uporabi obrazec iz prejšnjega odstavka ter ga z izpolnjenimi podatki in podpisom kot zahtevek posreduje na način iz sedmega odstavka tega člena (četrti odstavek). Vrnjen in s strani kmetijskega gospodarstva podpisan predtiskan obrazec se šteje za „Zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva“ oziroma „Zahtevek za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“ (peti odstavek).

9Minister, pristojen za kmetijstvo, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona objavi v Uradnem listu Republike Slovenije obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov. Rok za vlaganje zahtevkov je 30 dni od datuma začetka vlaganja zahtevkov. Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov se objavi tudi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in agencije (šesti odstavek). Kmetijsko gospodarstvo vloži zahtevek na naslov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oziroma odda osebno v sprejemni pisarni agencije (sedmi odstavek). O zahtevkih odloča agencija. Rok za izdajo odločb je šest mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka (osmi odstavek).

10Z v tem upravnem sporu izpodbijano prvostopno odločbo je bilo odločeno o „Zahtevku tožeče stranke za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva“. Ker tožeča stranka takrat „Zahtevka za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“ ni vložila, prvostopni organ o tem ni mogel odločati. Kot izhaja iz drugostopne odločbe in podatkov spisa, je tožeča stranka slednji zahtevek vložila šele s pritožbo zoper prvostopno odločbo. Prvostopni organ je o „Zahtevku za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“ odločil s sklepom št. 33006-2431/2017/3 z dne 2. 6. 2017, tožnica pa je zoper njega vložila pritožbo, ki je bila z odločbo ministrstva zavrnjena, in nato še tožbo v upravnem sporu, ki se je obravnavala pred tukajšnjim sodiščem v zadevi II U 442/2017.

11Glede na obrazloženo sodišče zaključuje, da je prvostopna odločitev pravilna, tožeča stranka pa s tožbenimi navedbami neuspešna. O „Zahtevku za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje“ je bilo odločeno s posebnim sklepom, zato v okviru presoje zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijanega akta o njem ni mogoče odločati. K navedenemu še dodaja, da je ZUOPPSKP v četrtem odstavku 18. člena predvidel tudi situacije, ko kmetijsko gospodarstvo predtiskanega obrazca ni prejelo. V takšnem primeru lahko uporabi obrazec, objavljen na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter ga izpolnjenega in podpisanega posreduje Agenciji. Tožeča stranka tako tudi s trditvijo, da bi naj Agencija po 18. členu ZUOPPSKP izdajala samo deklarativne odločbe in da bi naj šlo za pripoznavo zahtevkov s strani vlade, ne more biti uspešna, saj vlada ni pristojni organ za odločanje o zahtevkih.

12Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

13Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

14Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka novih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, ni predlagala (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).