UPRS Sodba I U 929/2017-14

I. Tožbi se ugodi in se sklep Javne agencije za civilno letalstvo št. 4500-1/2016/757-CAA0102 z dne 19. 1. 2017 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 313,50 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom določil stroške letne tarife za veljavnost spričevala letalskega prevoznika za spremenljivi del po tarifi iz sedmega in osmega odstavka 25. člena Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju Tarifa), in sicer znaša tarifa 0,02 točke na potnika, pri čemer se v skladu z drugim odstavkom 7. člena Tarife letna tarifa obračunava in poračunava za vsako trimesečno obdobje. Z 2. točko izreka je prvostopenjski organ odločil, da je tožeča stranka za del letne tarife za obdobje od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016 dolžna plačati 44.531,20 EUR najkasneje 15 dni po prejemu sklepa na račun prvostopenjskega organa. Ugotovil je še, da bo za naslednja obdobja stalnega nadzora veljavnosti dovoljenja izdan nov sklep o stroških, da je ta sklep izvršilni naslov in da je zoper ta sklep dovoljena pritožba (točke 3, 4 in 5 izreka).

2V obrazložitvi sklepa navaja, da ima tožeča stranka veljavno spričevalo letalskega prevoznika in ima dovoljenje za opravljanje komercialnih zračnih operacij. Tožeča stranka je prvostopenjski organ obvestila o številu prepeljanih potnikov z letali z 20 sedežev ali več za obdobje od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016. Tarifa v 7.a odstavku v točki ii) 25. člena določa način zaračunavanja spremenljivega dela letne tarife za imetnike AOC (letala z 20 sedeži in več). Pri tem velja, da se ob smiselni uporabi 7.a odstavka i. točke z zvezi z osmim odstavkom 25. člena Tarife upošteva dejansko število prepeljanih potnikov oziroma tarife na potnika, kot to izhaja iz tabele v osmem odstavku. Res je sicer, da je omenjen termin število prodanih potniških vozovnic, ki prav tako potrjuje dejstvo, da se tarifa obračuna glede na število potnikov. Zaračunavanje spremenljivega dela tarife ni možno v odvisnosti od števila prodanih vozovnic, ampak zgolj v odvisnosti od števila prepeljanih potnikov.

3Tožeča stranka se je zoper prvostopenjski sklep pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

4Tožeča stranka v tožbi navaja, da Tarifa kot relevantnega podatka za obračun variabilnega dela tarife ne določa podatka o številu potnikov, ampak podatek o številu prodanih vozovnic. Tožeča stranka je prvostopenjskemu organu najprej posredovala podatke o številu prodanih vozovnic za predmetno obdobje, kasneje pa je na zahtevo prvostopenjskega organa posredovala še podatke o številu prepeljanih potnikov. Nadalje pojasnjuje, zakaj obstaja razlika med številom prepeljanih potnikov in številom prodanih vozovnic. Podatek o številu potnikov je vedno drugačen (višji) od podatkov o številu prodanih vozovnic. Le v primeru, ko gre za prevoze po zakupnih pogodbah, se plačuje glede na število prepeljanih potnikov. Za letala zmogljivostnega razreda A po 20 potniških sedežev in helikopterjev je osnova za obračun število prodanih potniških vozovnic, v primeru zakupnih pogodb pa število prepeljanih potnikov. Spremenljivi del letne tarife v točkah se izračuna kot zmnožek tarife iz stolpca 2 preglednice v osmem odstavku 25. člena Tarife in števila prodanih potniških vozovnic, v primeru zakupnih pogodb pa se namesto števila prodanih vozovnic upošteva število prepeljanih potnikov. Na enak način se izračuna tudi spremenljivi del tarife za letala zmogljivostnega razreda B in zračne ladje ter za letala z 20 potniškimi sedeži ali več. Preglednica v osmem odstavku 25. člena Tarife določa tarifo v točkah, ki se uporabljajo pri izračunu po navedeni formuli, pri čemer je v poimenovanju stolpca 2 preglednice uporabljena navedba „tarifa na potnika (v točkah)“ ter pod opombo je dodano pojasnilo „oziroma tarifa na število prepeljanih potnikov (v primeru zakupnih pogodb)“. Dejstvo, da preglednica iz osmega odstavka 25. člena Tarife v poimenovanju stolpca uporablja pojem „tarifa na potnika (v točkah)“ naj bi bil razlog, da prvostopenjski organ smatra, da se spremenljivi del tarife v vseh primerih izračunava glede na število prepeljanih potnikov, torej tudi v primeru rednih prevozov. Takšno stališče pa je očitno zmotno. Da se spremenljivi del letne tarife za redni promet izračunava upoštevaje število prodanih potniških vozovnic, jasno izhaja iz same določbe točke i) in ii) a) sedmega odstavka 25. člena Tarife. Tarifa jasno določa, da je osnova za obračun spremenljivega dela letne tarife število prodanih potniških vozovnic in le za primere zakupnih pogodb je kot osnova določeno število prepeljanih potnikov. Prvostopenjski organ bi torej moral tožeči stranki obračunati tarifo na podlagi sporočenih podatkov o številu prodanih vozovnic redne linije ter na podlagi podatkov o številu prepeljanih potnikov za lete po zakupnih pogodbah. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče prvostopenjski sklep odpravi in vrne zadevo v nov postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ob smiselni uporabi sedmega a) odstavka i. točke v zvezi z osmim odstavkom 25. člena Tarife treba upoštevati dejansko število prepeljanih potnikov oziroma tarifo na potnika, kot to izhaja iz tabele v osmem odstavku. Res je sicer omenjen termin število prodanih potniških vozovnic, ki prav tako potrjuje dejstvo, da se tarifa obračuna glede na število potnikov. Tožena stranka predlaga, naj se tožba kot neutemeljena zavrne.

6Tožeča stranka v pripravljalni vlogi dodatno pojasnjuje svoja stališča, pri čemer ponovno poudarja, da Tarifa uporablja termin „število prodanih potniških vozovnic“, ne pa število prepeljanih potnikov.

K točki I izreka:

7Tožba je utemeljena.

8Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi med strankama sporen obračun dela stroškov letne tarife tožeči stranki za čas od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016.

9Pri tem je sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ pri obračunu dela stroškov letne tarife pravilno upošteval podatek o številu prepeljanih potnikov in ne podatka o številu prodanih potniških vozovnic, kar meni tožeča stranka.

10Tarifa je v sedmem odstavku 25. člena v času izdaje obeh odločb določala, da morajo imetniki AOC plačati spremenljivi del tarife, kot je določeno v točkah a) in b) tega odstavka. Prevoz potnikov ureja točka a) navedene določbe, in sicer pod točko i) določa, da je za letala zmogljivostnega razreda A pod 20 potniških sedežev in helikopterjev osnova za obračun število prodanih potniških vozovnic oziroma prepeljanih potnikov (v primeru zakupnih pogodb). Pod točko ii) pa Tarifa določa, da se način izračuna iz prejšnje točke smiselno uporablja za letala zmogljivostnega razreda B in zračne ladje ter za letala z 20 potniškimi sedeži ali več, torej tudi v obravnavanem primeru.

11Iz navedenega besedila nesporno izhaja, da je osnova za obračun predmetne tarife število prodanih potniških vozovnic, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki je kot osnovo upošteval sporočeno število prepeljanih potnikov in ne števila prodanih vozovnic, napačen, na kar pravilno opozarja tožeča stranka. Iz citiranega besedila sedmega odstavka 25. člena Tarife namreč izhaja, da je število prepeljanih potnikov osnova za izračun predmetne tarife le v primeru zakupnih pogodb. Enako izhaja iz nadaljevanja besedila navedene določbe, ko je določena formula za izračun spremenljivega dela letne tarife, in sicer a x b, pri čemer je z a mišljena tarifa iz stolpca 2 preglednice v osmem odstavku tega člena, z b pa število prodanih potniških vozovnic.

12Na drugačno odločitev pa ne more vplivati niti to, da je v razpredelnici v osmem odstavku 25. člena Tarife v drugem stolpcu označeno, da gre za „tarifo za potnika (v točkah)“. Navedeno besedilo je označeno z *, pod tabelo pa je ob * navedeno besedilo „oziroma tarifa na število prepeljanih potnikov (v primeru zakupnih pogodb)“, iz česar je razvidno, da tudi osmi odstavek 25. člena Tarife razlikuje med situacijo, ko gre za zakupno pogodbo, in situacijo, ko za tako pogodbo ne gre. Število prepeljanih potnikov je osnova za tarifo le, ko gre za zakupno pogodbo.

13Če bi bilo pravilno stališče tožene stranke, da iz navedene tabele izhaja, da je v vseh primerih (tudi v primeru zakupne pogodbe) osnova za izračun število prepeljanih potnikov, opomba pod * sploh ne bi bila potrebna, poleg tega pa bi bil osmi odstavek 25. člena Tarife v nasprotju s sedmim odstavkom navedene določbe, ki, kot je bilo rečeno, določa, da je osnova za obračun število prodanih potniških vozovnic (razen če gre za zakupno pogodbo, ko je osnova število prepeljanih potnikov).

14Če bi hotel normodajalec določiti, da je v vseh primerih osnova za obračun tarife na navedeni pravni podlagi število prepeljanih potnikov, bi to tudi zapisal, in ne bi razlikoval med primeri, ko gre za zakupne pogodbe, in ostalimi primeri, kot je to razvidno iz danes veljavne tarife (točka a) sedmega odstavka 25. člena Tarife za izvajanje storitev javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, Uradni list RS št. 38/2017). Iz besedila v času odločanja veljavne tarife pa jasno izhaja, da normodajalec ni imel takega namena.

15Povsem identično stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v zadevi št. I U 346/2017, ko je šlo za upravni spor med istima strankama za enako zadevo, le da se je obračun nanašal na trimesečno obdobje od 1. 7. 2016 do 30. 9. 2016, torej na obdobje neposredno pred obdobjem, ki je predmet obravnavane zadeve.

16Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da dejansko stanje, to so podatki o številu potnikov in prodanih vozovnic, med strankama ni sporno, ampak je sporna uporaba materialnega prava, konkretno uporaba Tarife. V takih primerih pa ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena daje sodišču izrecno pooblastilo, da sme odločiti tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

18Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je ob vložitvi tožbe zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR, za pripravljalno vlogo, za katero je tožeča stranka prav tako uveljavljala stroške, pa ji v skladu s 4. členom Pravilnika pripadajo še stroški v višini 10 % od 285,00 EUR, to je še dodatnih 28,50 EUR. Tožeča stranka je sicer uveljavljala stroške po Odvetniški tarifi, vendar pa ZUS-1 določa drugačen način obračunavanja stroškov.