UPRS Sodba I U 1360/2019-10

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ji dodelila izredno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K .../2018 zaradi kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1. Zavrnila pa je njeno prošnjo v delu, kjer prosi za oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetnika A.A. iz Ljubljane.

2V obrazložitvi odločbe navaja, da se je tožena stranka prepričala, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede zavrnilnega dela pojasnjuje, da je Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v razmerju do ZBPP poseben zakon, ki predvideva način, kako lahko obdolženec pride do strokovne brezplačne pravne pomoči odvetnika oziroma kako je lahko obdolženec oproščen povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka. Med drugim navaja, da je v četrtem odstavku 95. člena ZKP določeno, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Pojasnjuje, da je obvezna obramba po ZKP in oprostitev plačila po ZKP v povezavi s prvim odstavkom 97. člena ZKP po svoji vsebini isto kot brezplačna pravna pomoč, zato je uporaba ZBPP na podlagi določbe tretjega odstavka 3. člena ZBPP izključena, pri čemer se tožena stranka sklicuje na relevantno sodno prakso Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS.

3Tožnica v tožbi, ki je bila vložena zoper več odločb tožene stranke, ki se nanašajo na brezplačno pravno pomoč, med drugim tudi zoper predmetno odločbo, navaja, da je tožena stranka več oblik pravne pomoči, ki jih je predlagala, zavrnila, čeprav ji je ta brezplačna pravna pomoč potrebna. Nadalje našteva, katere ustavne pravice so ji bile kršene. Navaja, da je upravičena do denarne socialne pomoči, ki ji je bila dodeljena. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odločbi o brezplačni pravni pomoči.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrnila prošnjo tožnice v delu, ki se nanaša na brezplačno pravno pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov postopka v kazenskem postopku. Po oceni sodišča je tožena stranka odločilna pravilno in tudi pravilno utemeljila, da v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP. S tem v zvezi se sodišče pridružuje stališču v obrazložitvi odločbe tožene stranke, kjer le-ta pojasnjuje, zakaj je prošnja za brezplačno pravno pomoč v tem delu zavrnjena, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v tem delu pridružuje obrazložitvi tožene stranke.

7Tožnica v tožbi razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve stroškov postopka, niti ne oporeka, ampak zgolj na splošno zatrjuje, da bi ji morala biti brezplačna pravna pomoč zagotovljena v obsegu, kot ga je predlagala.

8Sodišče se do tožničinih ugovorov glede kršitev ustavnih pravic ne more opredeliti, ker so ti posplošeni in nekonkretizirani.

9Odločba Centra za socialno delo, da je upravičena do denarne socialne pomoči, pa je bila pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevana, saj je tožena stranka štela, da je finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči podan.

10Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, ker dejansko stanje med strankama ni sporno, saj ni sporno, kaj je tožnica zahtevala v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč in v kakšnem obsegu ji je z izpodbijano odločbo tožena stranka to brezplačno pravno pomoč priznala, sporna je le pravna presoja, ali je glede zavrnilnega dela pravilno uporabila materialni zakon. V takih primerih pa ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odloči tudi brez glavne obravnave.

11Sodišče še pojasnjuje, da se skladno s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.