VSL Sklep I Ip 2193/2019

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se izvršba ustavi za 1. 10. 2019 plačano glavnico 1.253,00 EUR, sklep o izvršbi VL 86701/2019 z dne 30. 9. 2019 pa se razveljavi tako, da bo o zahtevku za plačilo glavnice 3.906,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2018 dalje in stroških 55,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

1Sodišče prve stopnje je na dolžnikov ugovor razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2Upnik se z odločitvijo ni strinjal, vložil pritožbo in predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, ugovora ne sprejme ter dolžniku naloži plačilo stroškov. Navaja, da ne drži dolžnikova trditev, da terjatev ne obstaja, ko je terjatev po računu 000 dolžnik celo plačal (1. 10. 2019), vendar le glavnico, ne pa tudi obresti. V preostalem delu pritožbe še navaja, da ne drži, da preostala terjatev in zanjo izstavljen račun dolžniku ni znan, saj je tudi to obveznost delno izpolnil (plačal), upnik zahteva plačilo preostanka.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožnik utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi (sprejelo odločitev po drugem odstavku 62. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) tudi za ugovarjano plačilo računa 000. V tem delu je ugovor dolžnika treba presojati kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, saj znesek terjatve dolžniku ni sporen. Terjatev je dolžnik izpolnil s plačilom po izdaji sklepa o izvršbi (da je bilo plačilo opravljeno pred vročitvijo sklepa o izvršbi, ni pomembno oziroma se za odločanje ne uporabi pravilo iz drugega odstavka 62. člena ZIZ). Ker plačilo med strankama ni sporno (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 53. členom ZIZ), je višje sodišče ugovoru v tem delu ugodilo in izvršbo ustavilo za 1. 10. 2019 plačanih 1.253,00 EUR. Plačilo je bilo opravljeno na račun glavnice, zato se v tem delu izvršba lahko po odločitvi višjega sodišča nadaljuje še za preostanek obveznosti, to so zamudne obresti od plačane glavnice od 13. 12. 2018 do 30. 9. 2019 in sorazmeren del stroškov s pripadki, tj. 19,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje.

6Glede ugovora po verodostojni listini 001 pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dolžnik je v tem delu obveznost prerekal, zatrjeval je negativno dejstvo, navedel, da mu obveznost po tej fakturi ni znana in naj upnik v nadaljevanju terjatev tudi ustrezno izkaže (dopolni trditveno in dokazno podlago). Po ustaljeni sodni praksi je ugovor obrazložen. Kolikor upnik v pritožbi navaja, da dolžnikova trditev ni resnična, bo to lahko presojalo sodišče v nadaljnjem kontradiktornem postopku po pravilih ZPP.

7Odločitev višjega sodišča temelji na drugem in tretjem odstavku 365. člena ZPP.