VSL Sklep Cst 10/2020

I. Pritožbi M. T. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba dolžnika V. L. se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbi M. T. z dne 4. 6. 2019 (p. d. 326) in z dne 22. 8. 2019 (p. d. 375). Prva pritožba je bila vložena zoper sklep o prodaji (sklep z dne 20. 5. 2019; p. d. 312), druga zoper sklep o napotitvi na mediacijo (sklep z dne 7. 8. 2019; p. d. 372).

2Pritožnik M. T. se je pritožil in predlagal razveljavitev sklepa.

3Zoper sklep se je pritožil tudi stečajni dolžnik.

4Pritožba stečajnega dolžnika ni dovoljena, pritožba M. T. je utemeljena.

5Višje sodišče je zavrglo pritožbo stečajnega dolžnika, ker stečajni dolžnik za pritožbo nima pravnega interesa (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pritožbi stečajnega dolžnika.

6Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da ni povzemalo obširnih pritožbenih navedb pritožnika niti odgovornih navedb upravitelja, ker je v sedaj presojani zadevi pomembno le vprašanja, ali je pritožnik procesno legitimiran za pritožbo ali ne, medtem ko vsebina njegove pravice (kar je očitno bil razlog, zakaj upravitelj ni opravil preizkusa prijavljene izločitvene pravice) za odločanje v tej fazi ni pomembna (to je stvar vsebinskega preizkusa izločitvene pravice). To je tudi razlog, zakaj se višje sodišče posebej ne opredeljuje do razlogov sodišča prve stopnje v predzadnjem odstavku obrazložitve.

7Sodišče prve stopnje je pritožbo M. T. zavrglo, ker je ugotovilo, da ni upnik (prim. 57. člen ZFPPIPP). Kot je ugotovilo, v postopku ni prijavil terjatve, prav tako ni prijavil izločitvene pravice. Odločitev sodišča prve stopnje je zmotna in je očitno posledica stališča upravitelja, zaradi katerega za pritožnikovo izločitveno pravico, ki se šteje za prijavljeno na podlagi zakona, ni sestavil dodatnega osnovnega seznama preizkušenih terjatev (ker se ne strinja, da ima pritožnik na predmetu prodaje izločitveno pravico). To je upravitelj po izdaji izpodbijanega sklepa sicer popravil in je izdelal četrti dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev (p. d. 399), v katerem je pritožnikovo izločitveno pravico prerekal. Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora, kar sedaj tudi iz odgovora upravitelja na pritožnikovo pritožbo jasno izhaja. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica (1. točka četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP), ki pa vse do sedaj zaradi zmotnega stališča, da prijava terjatve ni utemeljena, ni bila preizkušena, kar bi lahko privedlo do kršitve 3. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zavrglo, nepravilna. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.