VSL Sklep II Cp 2019/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (prva, druga in tretja alineja I. točke izreka) potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o stroških pravdnega postopka tako, da je toženi stranki naložilo vračilo odvetniških stroškov (prva, druga in tretja alineja I. točke izreka), stroškov izvedencev in prič (četrta in peta alineja I. točke izreka) ter sodnih taks (II. točka izreka), vse v korist proračuna.

2Zoper I. točko izreka sklepa, ki se na nanaša na povračilo odvetniških stroškov, se tožniki pritožujejo iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Navajajo, da je sodišče odvetniške stroške za stranke pravilno odmerilo po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT),³ napačno pa je uporabilo peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv)⁴ in stroške priznalo v višini polovice zneska, ki gredo odvetniku po tarifi. Za stroške, odmerjene v skladu z ZOdvT, se namreč to določilo ZOdv ne uporablja. Posledično je sodišče toženi stranki naložilo za polovico premajhen znesek odvetniških stroškov, ki se nanašajo na priznano nagrado za postopek in narok. Za vse tri tožnike so v pritožbi podani izračuni, tožniki pa predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo še dodatne odvetniške stroške oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašajo pritožbene stroške.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre tožnikom načeloma priznati pravni interes za vložitev pritožbe, glede na to, da zahtevajo vračilo zneska v proračun.

6Postopek v obravnavani zadevi se je pričel v času veljavnosti ZOdvT, ki je veljal do sprejetja Odvetniške tarife (OT),⁵ katera je pričela veljati 10. 1. 2015. Po prehodni določbi 20. člena OT je sodišče stroške pravilno odmerilo po v času pričetka postopka veljavnem ZOdvT. Peti odstavek 17. člena ZOdv, ki odvetnikom, postavljenim po uradni dolžnosti, in tistim, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, priznava pravico do plačila v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, je bil sprejet z novelo ZOdv-D,⁶ ki se je pričela uporabljati 31. 12. 2014. Pritožba ima prav, da v času, ko je veljal ZOdvT, petega odstavka 17. člena ZOdv ni bilo mogoče uporabiti, saj je pričel veljati le nekaj dni pred pričetkom veljavnosti OT. Takrat pa se ZOdvT ni več uporabljal. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo pravno podlago petega odstavka 17. člena ZOdv, vendar je odločitev kljub temu pravilna.

7Pritožba namreč spregleda, da je tudi ZOdvT za civilne postopke, med drugim za pravdnega, v 3. delu tarife kot sestavnem delu tega zakona, pod Opombo 3 v 5. odstavku določil, da gre postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku polovica v tarifi določene nagrade. ZOdvT je v tarifi za posamezne postopke na več mestih določal znižanje nagrade v primeru, ko je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti ali ko je opravljal brezplačno pravno pomoč.⁷ Sodišče prve stopnje je tako zneske nagrad za postopek in narok za vse tri tožnike pravilno upoštevalo v polovičnem znesku.

8Ob povedanem je sodišče pritožbo v celoti zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP).

-------------------------------
^...
3 Uradni list RS, št. 67/2008.
⁴ Uradni list RS, št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami.
⁵ Uradni list RS, št. 2/2015.
⁶ Uradni list RS, št. 97/2014.
⁷ VSL sklep I Cp 1307/2016 z dne 12. 5. 2016.