VSM Sodba III Cp 1152/2019

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prvostopna sodba v točki I/1 in v točki I/2 izreka spremeni tako, da se znesek 225,00 EUR nadomesti z zneskom 250,00 EUR mesečno.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke, pritožba tožene stranke pa v celoti zavrne in nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje preživninsko obveznost za prvotožnico in drugotožnika iz zneska 140,00 EUR mesečno (navedena preživninska obveznost je bila določena v sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti IV P 69/2013 z dne 29. 8. 2014) zvišalo na znesek 225,00 EUR mesečno. V presežku do vtoževanega zneska (400,00 EUR mesečno za vsakega tožnika) je zavrnilo zahtevek (točka I/ in I/2 prvostopnega izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške (točka II izreka).

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki.

3Tožeča stranka zavrnilni del prvostopne sodbe izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo potrebe tožnikov, to je M. K. in R. K.. Te po presoji pritožbe znašajo okrog 550,00 do 600,00 EUR na mesec, ne pa 450,00 EUR na mesec, kot je presodilo prvostopno sodišče. Nadalje je prvostopno sodišče prenizko ovrednotilo zmožnosti toženke za plačilo preživnine. Toženka je lastnica nepremičnin v ocenjeni vrednosti preko 200.000,00 EUR ter je že tako iz tega naslova sposobna plačevati višjo preživnino ob dejstvu, da oče otrok prejema le plačo v višini 600,00 EUR, zraven tega pa otroka živita pri očetu, ki tako pokriva njune dnevne preživninske obveznosti. Presoja sodišča, da preživnino porazdeli med oba roditelja po enakih deležih je zmotna, ker otroka živita pri očetu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevani preživnini v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

4Tožena stranka obsodilni del prvostopne sodbe izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Prvostopno sodišče nima razlogov o okoliščinah, ki so narekovale prvotno določitev preživnine v sodni poravnavi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zmotna je presoja prvostopnega sodišča da so se okoliščine na strani tožnikov spremenile v smeri povečanja potreb, ker so te dejansko enake, kot so bile v času sklepanja sodne poravnave. Oba tožnika s stroški preživljanja, zlasti izkazovanih stroškov za športno dejavnost ter za prosti čas, tožnica pa tudi s stroški v zvezi z zunanjim videzom (obleke, osebna urejenost) pretiravata (pri čemer ti stroški predstavljajo v pretežni meri tudi enkratne stroške) in je prvostopno sodišče v tem obsegu tudi previsoko ugotovilo mesečne potrebe obeh tožnikov. V tem delu izpodbijana sodba tudi nima zadostnih razlogov glede ugotovljenih mesečnih potreb otrok. Zmotna je tudi presoja prvostopnega sodišča o zmožnostih zavezancev za preživljanje otrok. Res je, da je toženka lastnica nepremičnin, vendar je bila lastnica le-teh že v času sklepanja poravnave, z nepremičninami pa ne ustvarja nobenega dohodka, saj je na večini od njih vpisana prepoved odtujitve in obremenitve zaradi sodnih postopkov v zvezi z očetom tožnikov. Dohodkov ji tudi ne prinaša podedovano nepremično premoženje. Dobički od gospodarskih družb se uporabijo za poslovanje teh gospodarskih družb, ne pa za potrebe toženke. Mesečna plača toženke (ta znaša okrog 1.600,00 EUR mesečno) je enaka kot v času sklepanja sodne poravnave oz. celo nekoliko nižja. Zraven tega je nesporno, da ima toženka z novim partnerjem otroka in tako mora sedaj preživljati tri otroke, kar predstavlja spremenjeno okoliščino glede na obdobje, ko je bila s sodno poravnavo določena preživnina. Takrat je bila dolžna preživljati dva svoja otroka, to je tožnico in tožnika. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo prvostopne sodbe v smeri zavrnitve zahtevka, podrejeno razveljavitev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

5Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe tožeče stranke in ugoditev pritožbi tožene stranke. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena. Pritožba tožene stranke je neutemeljena.

7Ni sporno, da sta toženka in F. K. razvezana zakonca, ki sta v okviru razveznega postopka sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da se njuna otroka M. K. in R. K. dodelita v varstvo in vzgojo očetu, toženka pa za otroka plačuje preživnino v višini 140,00 EUR mesečno za vsakega od 1. 9. 2014 dalje.

8V primeru, ko je preživnina za otroka določena ali dogovorjena lahko sodišče pod pogoji 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodna praksa¹, kot pravilno navaja že prvostopno sodišče, je pri ugotavljanju pogojev za zvišanje oziroma znižanje preživnine izoblikovala „dvofaznost“ postopka. Prvotno mora sodišče ugotoviti ali se je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilne dejanske okoliščine (potrebe otroka, preživninske zmožnost staršev) prišlo do sprememb, ki narekujejo spremembo višine preživnine po 132. členu ZZZDR. V naslednjem koraku pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove preživnine tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to je določitev preživnine v skladu s potrebami upravičenca in zmožnosti preživninskega zavezanca². Ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je tako potrebno znova presoditi o višini preživninskega prispevka pri določitvi preživnine, upoštevaje določbo 129.a člena ZZZDR, na podlagi katere mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati koristi otroka (temeljno vodilo) ter potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca, vse v skladu z najboljšim interesom otroka. Pri polnoletnih otrocih, ki se redno šolajo so navedeni kriteriji za določitev preživnine ohlapnejši, ker ti več nimajo položaja otroka po ZZZDR, za katerega so starši dolžni storiti vse za njegovo preživljanje. Polnoletni otrok se je načeloma že sposoben preživljati sam.

9Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe podrobno in temeljito navedlo obstoj spremenjenih okoliščin tako na strani obeh tožnikov (tožnika sta v času sodne poravnave obiskovala osnovno šolo, v času vložitve tožbe sta bila oba dijaka športnega oddelka gimnazije v Murski Soboti, zaradi česar so se povečale potrebe obeh otrok, pri čemer se pritožbeno sodišče tudi povsem pridružuje sodišču prve stopnje, da preživninska obveznost določena s poravnavo na 140,00 EUR za vsakega tudi ni predstavljala preživnine v skladu s premoženjskimi razmerami toženke in otrok v času sklepanja sodne poravnave) ter tudi na strani toženke (rojstvo novega otroka). Nadalje je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da so se premoženjske in s tem pridobitne zmožnosti toženke zlasti s povečanjem nepremičnega premoženja (podedovane nepremičnine) in povečanju deleža v gospodarskih družbah (toženka je lastnica dveh gospodarskih družb, ki obe poslujeta in ustvarjata bilančni dobiček) spremenile v smeri izboljšanja premoženjskih razmer toženke. Toženka enako kot poprej tudi sedaj prejema plačo okrog 1.600,00 EUR mesečno. Premoženjske razmere očeta otrok, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pa so ostale približno enake kot v času sklenitve sodne poravnave. Oče otrok je še vedno nosilec O. K. d.o.o. in prejema plačo okrog 600,00 EUR mesečno (oče otrok si iz solastne gospodarske družbe očitno izplačuje zajamčeno plačo), vendar, kot je sam povedal, „dobi denar, če ga potrebuje“ in ga da tudi otrokom (hčerki, sinu), v kolikor ga potrebujeta. Nasprotna pritožbena izvajanja o obstoju oz. neobstoju spremenjenih okoliščin ter premoženjskih razmer staršev tožnikov, so neutemeljena.

10Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče tudi pravilno ugotovilo potrebe vsakega od tožnikov, in sicer v znesku okrog 450,00 EUR mesečno, kar je tudi temeljito in podrobno utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe. Pri tem je prvostopno sodišče v zadostni meri tudi upoštevalo stroške tožnice in tožnika glede njunih športnih in prostočasnih dejavnosti. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke so neutemeljene.

11Prvostopnemu sodišču tudi ni očitati bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ima prvostopna sodba vse potrebne razloge o obstoju spremenjenih okoliščin in razloge za določitev zvišanja preživnine, kot to narekuje določba 132. člena ZZZDR.

12Delno je pritrditi pritožbenim izvajanjem tožeče stranke, da preživninska obveznost glede na dejstvo, da otroka živita pri očetu, ki tako vsakodnevno skrbi za varstvo, vzgojo in preživljanje otrok, s polovično obveznostjo vsakega od staršev za pokritje potreb otrok (potrebe so ocenjene na 450,00 EUR za vsakega, toženka je dolžna plačevati preživnino v znesku 225,00 EUR, torej polovico), ni pravilno porazdeljena med starša. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče toženko zavezalo k plačevanju mesečne preživnine v znesku 250,00 EUR za vsakega otroka, pri čemer glede na premoženjske razmere toženke (nepremičnine, lastništvo gospodarskih družb, mesečna plača) pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da bo toženka navedeno preživninsko obveznost, tudi ob obveznosti preživljanja novorojenega otroka, sposobna plačevati.

13Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. in 358. člen ZPP).

14Upoštevaje dejstvo, da tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeči stranki pa je priznati le neznaten pritožbeni uspeh, upoštevaje določbo 413. člena ZPP (pravilo prostega preudarka pri odmeri stroškov v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki), je pritožbeno sodišče o priglašenih stroških pravdnih strank odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

15Določbe ZZZDR je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu s prvim odstavkom 290. člena sedaj veljavnega Družinskega zakonika.

¹ VSRS II Ips 333/2015, VSL IV Cp 402/2018 in druge.
² Tako sodba VSRS II Ips 333/2015, na katero se sklicuje tudi prvostopno sodišče.