VSC Sklep PRp 134/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sodnemu izvedencu cestnoprometne stroke odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške za izvedensko mnenje, ki skupaj s prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkom za zdravstveno zavarovanje znaša 534,57 EUR, ki jih bo izplačala finančno računovodska služba sodišča iz sredstev proračuna na transakcijski račun sodnega izvedenca, najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v preostalem pa je predlog za odmero nagrade in stroškov zavrnilo.

2Zoper tak sklep se pritožuje sodni izvedenec, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Izvedenec meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nadomestilo za vse priglašene materialne stroške, ki jih je specificiral in obrazložil v prilogi stroškovnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da je v predmetni zadevi obravnavalo le pravilnost odmere nadomestila drugih materialih stroškov, saj izvedenec izpodbija sklep sodišča prve stopnje le v tem delu.

5Pravico do plačila za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ureja Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT), ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Prvi odstavek 45. člena ZSICT določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača. Četrti odstavek 45. člena ZSICT pa določa, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena. Ministrica za pravosodje je tako 20. 12. 2018 izdala Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018), ki velja od 1. 1. 2019 in se uporablja v zadevah, v katerih je bil sklep o postavitvi izvedenca izdan po 1. 1. 2019.¹ Glede povrnitve stroškov sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača pa 49. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku.

6Povrnitev stroškov postopka o prekršku ureja Pravilnik o stroških postopka o prekršku (Uradni list RS, št. 89/2008), ki v 2. členu določa, da se za povrnitev stroškov postopka o prekršku smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku, če ta pravilnik ne določa drugače. V 4. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka (Uradni list RS, št. 61/1997, 68/1997 - popr., 62/2008, 38/2013) pa je določeno, da se pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom pa se poleg stroškov iz prejšnjega odstavka odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje in povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom. Nadalje pa 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka določa, da se izvedencem in strokovnjakom za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s tarifo za plačevanje storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev; da imajo izvedenci, strokovnjaki in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom in da v primeru, če je izvedenec, strokovnjak ali tolmač uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu.

7Za odločitev v tej zadevi pa je potrebno izpostaviti tudi, da je odmero nagrade in nadomestila stroškov za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev pred 1. 1. 2019 urejal Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 32/2013, 50/2015, 22/2018 - ZSICT), ki je glede materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom v 45. členu določal, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške; da mora izvedenec oziroma cenilec za obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti vsaj eno ponudbo gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev ter da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade.

8Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu priznalo nagrado v celotni priglašeni višini, od priglašenih materialnih stroškov pa le stroške fotokopiranja v višini 7,50 EUR, medtem ko priglašenih stroškov za meritve na terenu v višini 90,00 EUR in urejanje in oblikovanje mnenja v višini 45,00 EUR ni priznalo. Za slednji dve postavki je izvedenec predložil ponudbi gospodarskih subjektov v navedeni višini, vendar kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, s tem ni izkazal, da bi te storitve tudi naročil, da bi bile dejansko opravljene in tudi plačane, poleg tega pa ni niti pojasnil, zakaj tega ni mogel opraviti sam.

9Izvedenec v pritožbi dodatno utemeljuje upravičenost do povračila stroškov meritev z navedbami, da zgolj ogled kraja prometne nesreče še ne pomeni tudi meritev, da je za opravo meritev potrebna ustrezna oprema, s katero ne razpolaga, ker je predraga, in si jo mora zato izposoditi, da so stroški čim manjši in da je zato predložil najcenejšo izmed treh pridobljenih ponudb gospodarskih družb, ki opravljajo meritve. Upravičenost do povračila stroškov za urejanje in oblikovanje mnenja pa utemeljuje z navedbami, da je za izdelavo izvedenskega mnenja bilo potrebno povečati fotografije, ki se nahajajo v digitalni obliki na CD, da je lahko sploh videl poškodbe, za to pa naj bi bila potrebna posebna programska oprema za analizo in obdelavo fotografij, brez tega pa ne bi bilo mogoče izdelati ustrezno kvalitetnega izvedenskega mnenja. Tudi v zvezi s tem stroškom je predložil cenejšo izmed dveh pridobljenih ponudb.² Takim pritožbenim navedbam pa ni mogoče slediti.

10Pravica do povračila materialnih stroškov v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja ne pomeni, da je izvedenec upravičen do dodatnega plačila za delo, ki bi ga sicer moral naročiti pri drugem izvajalcu, a ga je (zaradi zniževanja stroškov) dejansko opravil sam, kot to očitno zmotno meni pritožnik, temveč da je treba izvedencu nadomestiti denarna sredstva, ki jih je založil za plačilo storitev, ki jih je moral naročiti, da je opravil izvedensko delo. Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je namreč v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje. Tako je povsem na mestu obrazložitev sodišča prve stopnje, da izvedenec v predmetni zadevi s ponudbami ni izkazal, da sta mu stroška meritev in oblikovanja in urejanja izvedenskega mnenja dejansko nastala tj. da je naročil ti storitvi, da sta bili dejansko opravljeni in da ju je dejansko plačal z lastnimi sredstvi. Tega pa nedvomno ni izkazal niti s pritožbenimi navedbami, iz katerih pa smiselno izhaja, da je te storitve oz. delo opravil sam, saj navaja, da si je moral izposoditi opremo za meritve na terenu. Če pa je izvedenec dejansko imel stroške v zvezi z najemom opreme, bi moral o tem predložiti dokazilo, ki bi izkazovalo tudi dejansko plačilo.

11Enako velja tudi za stroške sestave pritožbe in plačila sodne takse, za katere izvedenec zmotno meni, da bi mu jih sodišče moralo priznati, čeprav pritožbe ni vložil po pooblaščencu. Splošni namen določb o pravici do povračila stroškov zastopanja v postopkih je, da tisti, ki je moral uveljavljati varstvo svojih pravic pred pristojnimi organi ali se braniti pred neutemeljenimi obtožbami ali zahtevki drugih, ne sme zaradi tega biti v slabšem materialnem položaju in mu mora zato tisti, ki je povzročil potrebno po uveljavljanju pravic, povrniti stroške, ki jih je imel v zvezi s tem. Med te stroške spadajo tudi stroški zastopanja po odvetniku. Do povračila stroškov zastopanja po odvetniku pa je stranka upravičena le v primeru, če jo tudi dejansko zastopa odvetnik, saj le v tem primeru stranki dejansko nastanejo stroški (izdatki) v zvezi s plačilo storitev zastopanja odvetniku, saj je odvetnik upravičen do zaračunavati svoje storitve po Odvetniški tarifi, stranka pa jih je dolžna plačati. Če stranke v postopku pred sodiščem ne zastopa odvetnik, temveč za varstvo svojih pravic skrbi sama, in v tem smislu „sama opravlja delo odvetnika“, ne more biti upravičena do „plačila“ za vloge, ki jih je sama sestavila, saj v tem primeru ni materialno prikrajšana za sredstva, ki jih je morala plačati nekomu za sestavo vloge. Tako izvedenec nikakor ne more biti upravičen do povračila stroškov po Odvetniški tarifi za pritožbo, ki jo je sestavil sam, ne glede na tudi sicer neprimerne primerjave plačila za dejansko opravljeno delo javnemu uslužbencu, ki je delal na delovnem mestu, za katerega ni imel ustrezne izobrazbe.

12Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe zgoraj citiranih predpisov, ki urejajo odmero nagrade in nadomestila stroškov izvedencev, cenilcev in tolmačev, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izvedenčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

¹ 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15).
² Očitno se je pri oblikovanju stroškovnika izvedenec opiral na 45. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010 in nasl.), ki pa se v predmetni zadevi ne more uporabljati, ker je sklep o postavitvi izvedenca bil izdan 12. 8. 2019.