VSL Sklep II Kp 61671/2012

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

1Z uvodoma navedenim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi določila četrtega odstavka 72. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnil zahtevo obtožene A. A. za razrešitev zagovornice po uradni dolžnosti, odvetnice C. C. iz Ljubljane.

2Zoper sklep sta pritožbo vložili:

- obtožena A. A. brez navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in zagovornico po uradni dolžnosti razreši,

- zagovornica obtožene odvetnica C. C. zaradi kršitev materialnega prava in napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom, da jo sodišče razreši.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in proučitvi podatkov predmetnega kazenskega spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnici brezuspešno prizadevata za razrešitev odvetnice C. C. kot zagovornice po uradni dolžnosti obtoženi A. A.

K pritožbi obtožene A. A.

5Bistvo pritožbenega zavzemanja za razrešitev zagovornice po uradni dolžnosti predstavlja očitek zagovornici, da se ni seznanila s spisom, da je kontaktirala z zagovornico soobtoženega B. B., kar naj bi obtoženi zamolčala, da ni vzpostavila stika z obtoženo z namenom priprave obrambe v predmetni zadevi, pri čemer pritožnica svojih pritožbenih navedb niti ne konkretizira. Pritožbeno sodišče pritožbene navedbe ocenjuje kot neutemeljene, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te odločbe.

6Pregled predmetne kazenske zadeve je pokazal sledeče:

- Obtoženo A. A. je do 18. 12. 2018 po pooblastilu zagovarjal odvetnik D. D., ki je na dan razpisane glavne obravnave obvestil sodišče, da mu je obtožena preklicala pooblastilo za zastopanje;

- Sodišče prve stopnje je 18. 12. 2018 obtoženki s sklepom Su 00/2018 - 000 dne 18. 12. 2018 določilo zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika E. E. Slednji je dne 23. 1. 2019 predlagal svojo razrešitev z navedbo, da med njim in obtoženo ne more priti do zaupanja, saj ga obtožena ni seznanila, da bo na glavni obravnavi dne 14. 1. 2019 predlagala izločitev predsednice senata in senata, prav tako mu ni pustila postavljati vprašanj izvedencu dr. F. F. Razrešitev zagovornika je dne 4. 2. 2019 predlagala tudi obtožena z navedbo, da zagovornik ni bil seznanjen s predmetnim kazenskim spisom in ni izvajal nobenih aktivnosti glede primera, zlasti v času, ko je bil zoper njo odrejen pripor, pri čemer slednjega niti ni konkretizirala. Razpravljajoči senat je navedbam zagovornika in obtožene sledil in zagovornika po uradni dolžnosti dne 6. 2. 2019 razrešil;

- Dne 7. 2. 2019 je bil s sklepom Su 000/2019 – 000 obtoženi določen zagovornik po uradni dolžnosti odvetnik G. G., katerega razrešitev je obtožena predlagala dne 27. 3. 2019, pri čemer je kot razlog navedla nedosegljivost zagovornika in okoliščino, da je zagovornik zelo dober „jezični doktor“ , ki pa se s spisom ni seznanil. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s s sklepom Su 000/2019 – 000 z dne 28. 3. 2019 zahtevo obtožene zavrnil;

- Obtožena je dne 2. 4. 2019 za zastopanje pooblastila Odvetniško družbo H.H., kar je predstavljajo nosilni razlog, da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbi obtožene zoper v prejšnji alinei navedeni sklep predsednika Okrožnega sodišča ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Posledično je sodišče prve stopnje odvetnika G. G. dne 28. 3. 2019 razrešilo kot zagovornika po uradni dolžnosti;

- Dne 17. 5. 2019 je obtožena Odvetniški družbi H. H. preklicala pooblastilo za zastopanje, o čemer so slednji sodišče obvestili na dan glavne obravnave dne 20. 5. 2019, na katero je pristopila tudi obtožena, a slednjega predsednici senata ni pojasnila, čeprav je sodišče preverjalo vzrok odsotnosti obtoženkinega zagovornika;

- Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom Su 00/2019-000 dne 20. 5. 2019 obtoženi določil zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika I. I., ki je bil nato na njegovo pobudo in zahtevo obtožene zaradi okoliščine, da zastopa tudi podjetja, povezana z družbo X d.o.o., dne 17. 6. 2019 razrešen;

- Obtoženi je bila s sklepom Su 00/2019 – 000 dne 17. 6. 2019 določena zagovornica po uradni dolžnosti, odvetnica C. C.

7Glede na predstavljeno je ugotoviti, da so bili obtoženi od preklica pooblastila odvetniku D. D. do določitve zagovornice po uradni dolžnosti, odvetnice C. C., določeni trije zagovorniki po uradni dolžnosti, katerih razrešitev je vsakič znova z navedbo istih razlogov zahtevala obtožena. V vmesnem obdobju je obtožena za zastopanje pooblastila tudi Odvetniško družbo H. H., kateri je manj kot dva meseca kasneje, preklicala pooblastilo. Srž zavzemanja obtožene za razrešitev zagovornikov je njihova premajhna aktivnost v predmetnem kazenskem postopku, ki jo je obtožena utemeljevala z njihovo nedosegljivostjo, nezmožnostjo komunikacije, nepoznavanjem njenih zdravstvenih težav in problematike predmetne kazenske zadeve. Pri odvetniku I. I. je pritožnica tudi izpostavila povezanost podjetij, ki jih je zastopal, s podjetjem soobtoženega B. B. Pritožničine vloge, s katerimi se je do sedaj zavzemala za razrešitev zagovornikov, so več ali manj vsebinsko enake. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da obtožena institut zagovornika po uradni dolžnosti zlorablja, saj v predlogih za razrešitev zagovornikov po uradni dolžnosti navaja vedno ene in iste razloge, kot je bilo v tej odločbi že pojasnjeno. Zahteve obtožene za razrešitev zagovornikov v povezavi z njenimi večkratnimi zahtevami za izločitev predsednice senata in senata, kot tudi izogibanja vročitvam sodnih pisanj, o čemer pričajo številna obširna poročila pooblaščenih vročevalcev o neuspešnih poizkusih vročanja obtoženi, ne dovoljujejo drugega zaključka kot to, da želi obtožena z zgoraj predstavljenim postopanjem povzročiti samo dodatno zamudo v postopku. Obtožena ima po mnenju pritožbenega sodišča vsekakor pravico do strokovne pomoči zagovornika. Slednja ji je bila vedno omogočena. Določba četrtega odstavka 72. člena ZKP je namenjena pravici obtožene, da lahko zahteva razrešitev zagovornika, če slednji dela ne opravlja v redu. Zakon sicer ne določa, kaj se šteje za neredno opravljanje dolžnosti zagovornika. Upoštevajoč izoblikovano sodno prakso, neredno opravljanje dolžnosti zagovornika lahko predstavlja opustitev komuniciranja z obdolžencem, pasivnost na glavni obravnavi, nepoznavanje kazenskega spisa, zamuda rokov za vložitev pravnega sredstva, kršitve etičnih pravil Odvetniškega kodeksa, itd. (prim. Horvat, Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, str. 169). Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica, ne utemeljujejo zaključka, da zagovornica po uradni dolžnosti svojega dela ne opravlja v redu. Stranka ne more neomejeno zahtevati razrešitve zagovornika po uradni dolžnosti. Vlaganje predlogov za razrešitev zagovornikov po uradni dolžnosti, na način kot to dela obtožena, in je bil predstavljen v točki 6 te odločbe, predstavlja zlorabo instituta razrešitve zagovornika po uradni dolžnosti, torej zlorabo procesne pravice, saj ravnanje obtožene presega mejo upravičenja, ki ga v četrtem odstavku 72. člena ZKP daje obdolžencu, v primeru, če zagovornik ne opravlja svoje dolžnosti v redu. Interes, ki ga obtožena zasleduje s predlogi za razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti, zato ne spada med tista upravičenja, ki jih obsega določba četrtega odstavka 72. člena ZKP.

8Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovil, da je zagovornica nemudoma pričela z delom na zadevi, kar pritožnica utemeljuje z okoliščino, da je zagovornica šele 26. 8. 2019 naročila potrebne listine. Takšna pritožbena navedba je neutemeljena, delno je tudi protispisna. Spisovno je razvidno, da je bila odvetnica C. C. določena obtoženki za zagovornico po uradni dolžnosti dne 17. 6. 2019. Zagovornica je dne 28. 6. 2019 sodišču predlagala preklic že razpisanih narokov za glavno obravnavo, kar je utemeljila s predhodno razpisanimi naroki in drugimi obveznostmi. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 30. 8. 2019 je razvidno, da je zagovornica pojasnila, da je na vpisniku večkrat poskušala vpogledati spis, vendar je bil celotni spis na voljo 26. 8. 2019, ko je spis vpogledala in tudi pridobila listine, s katerimi se je seznanila, zato so navedbe obtožene, da se je s spisom seznanila šele 27. 8. 2019 protispisne. Sodišče druge stopnje sprejema tudi pojasnila zagovornice glede okoliščin, zakaj spisa ni vpogledala do pričetka sodnih počitnic, pri čemer ne gre prezreti, da ni utemeljeno pričakovanje obtoženke, da bi ji morala biti zagovornica ves čas na razpolago.

9Na pritožbeno navedbo, da „vsi začetni dogovori niso bili realizirani“, pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ker gre za nekonkretizirano in neobrazloženo pritožbeno navedbo, saj ni razvidno, kaj pritožnica z besedno zvezo „začetni dogovori“ misli.

10Neutemeljena je pritožbena navedba, da zaradi pasivnosti zagovornice niso uspeli pripraviti niti oblikovati osnovne strategije zagovora. Pritožbena navedba je hkrati nekonkretizirana, saj pritožnica niti ne navede kakšno strategijo naj bi z zagovornico oblikovala, niti katera ravnanja zagovornice, naj bi to preprečila. Spisovno je razvidno, da je pritožnica od dneva, ko ji je bila postavljena zagovornica po uradni dolžnosti, odvetnica C. C., vpogledala v spis vsaj trikrat, pri čemer je spisovno razvidno, da od postavitve zagovornice po uradni dolžnosti do vložitve pritožbe v spis, razen razpisanih narokov, ki so bili kasneje preklicani, v predmetni kazenski zadevi ni bilo storjeno ničesar.

11Očitek pritožnice, da je odvetnica C. C. poklicala zagovornico soobtoženega B. B., na presojo, ali je odvetnica C. C. ravnala v škodo obtožene ne more vplivati, saj razen posplošene navedbe, da ji je sama izrecno prepovedala komuniciranje z zagovornico soobtoženega, pritožnica niti ne utemelji, na kakšen način naj bi se takšno postopanje zagovornice odražalo pri obrambi njenih pravic v predmetnem postopku. Glede na povedano se izkaže predstavljena pritožbena navedba kot neutemeljena.

12Pritožbena navedba, da pritožnici ni zagotovljena aktivna in poštena obramba, je nekonkretizirana, pavšalna in neutemeljena. V točki 6 te odločbe predstavljene zahteve obtožene po razrešitvi zagovornikov po uradni dolžnosti, časovni intervali vloženih predlogov za razrešitev kot tudi pooblaščanje zagovornikov ter odpoved pooblastila slednjim tik pred razpisanimi naroki za glavno obravnavo, izkazujejo, da obtožena predloge za razrešitev zagovornikov po uradni dolžnosti vlaga z namenom, da zavlačuje predmetni kazenski postopek, ne pa iz razloga, ker zagovorniki svojega dela ne bi opravljali v redu. Glede na povedano je pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da zagovornica po uradni dolžnosti odvetnica C. C. svojo dolžnost opravlja v skladu z Zakonom o odvetništvu, skrbno in strokovno, v posledici česar je obtoženi zagotovljena ustrezna obramba.

K pritožbi zagovornice obtožene odvetnice C. C.

13Pritožnica utemeljuje svoje zavzemanje za razrešitev zagovornice po uradni dolžnosti predvsem z okoliščino, da obtožena z njo ne želi sodelovati, niti komunicirati, niti ne podaja osnovnih pojasnil v zvezi s stanjem spisa ter zavrača njene predloge, ki jih ji kot zagovornica sugerira, pri čemer pritožnica navaja, da zaradi predstavljenega odnosa obtožene odgovornosti za strokovno in vestno delo kot zagovornica po uradni dolžnosti ne more sprejeti, saj je medsebojno zaupanje ključno pri delu vsakega odvetnika. Sodišče druge stopnje takšno pritožbeno naziranje zavrača. Zoper obtoženo A. A. je v teku kazenski postopek med drugim tudi zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ, za katerega je predpisana kazen od enega do osmih let zapora. Po določbi tretjega odstavka 70. člena ZKP mora imeti obdolženec zagovornika ob vročitvi obtožnice, če gre za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen osmih let zapora ali hujša kazen in v drugih primerih, določenih v tem zakonu. Glede na predpisano kazen za kaznivo dejanje po drugem in prvem 244. člena KZ, mora imeti obtožena zagovornika ob vročitvi obtožbe. Sodišče druge stopnje zaključuje, da kljub nepripravljenosti obtožene za sodelovanje z zagovornico po uradni dolžnosti, lahko pritožnica uspešno zagovarja obtoženo, saj je s predmetnim kazenskim spisom seznanjena. Glede na naravo kaznivih dejanj, zaradi katerih je obtožena v postopku, bo pritožnica vsekakor lahko uspela tudi brez sodelovanja obtožene slednji zagotoviti ustrezno obrambo tudi v primeru, če bo obtožena sodelovanje s pritožnico tudi v nadaljevanju zavračala. Po določbi četrtega odstavka 72. člena ZKP sme predsednik sodišča na zahtevo obtoženca, ali z njegovo privolitvijo razrešiti postavljenega zagovornika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da spisovno ne izhaja, da zagovornica po uradni dolžnosti ne bi v redu opravljala svojih nalog. Takoj po prejemu odredbe, na podlagi katere je bila seznanjena, da je bila obtoženi postavljena za zagovornico po uradni dolžnosti, je ustrezno reagirala in predlagala preložitev narokov za glavno obravnavo, katerih se zaradi svoje predhodne zadržanosti ni mogla udeležiti. Vpogledala je kazenski spis, priskrbela si je fotokopije, poskušala z obtoženo pripraviti obrambo, kar pa je obtožena odklonila. Glede na izpostavljeno ni mogoče zaključiti, da zagovornica ne opravlja svojih dolžnosti v skladu z zakonom in zato pogoji za njeno razrešitev niso podani. Spisovno je razvidno, da je zagovornica obtožene v redu opravljala svojo odvetniško dolžnost, predstavljena je bila njena aktivnost, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev.

14Glede na povedano so pritožbene navedbe obtožene A. A. in njene zagovornice odvetnice C. C. neutemeljene, zato je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).