VSRS Sklep VIII DoR 234/2019-6

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.

1Sodišče prve stopnje je tožniku za obdobje od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2017 prisodilo razliko v plači iz naslova dodatka za povečan obseg dela v višini 10% od osnovne bruto plače mesečno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je v tem času tožnik opravljal tudi dve nalogi, ki ne sodita v delokrog delovnega mesta, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Čeprav delo na vseh nalogah ni preseglo polnega delovnega časa, se je postavilo na stališče, da za upravičenost do dodatka zadošča že okoliščina, da je delavec opravljal poleg svojih nalog tudi naloge drugega delovnega mesta.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke, ponovilo razloge sodišča prve stopnje in izpodbijano sodbo potrdilo.

3Toženka je vložila obsežen predlog za dopustitev revizije in postavlja vprašanja:

- ali naloge čiščenja orožja in vzdrževanje službenih vozil predstavljajo dodatne naloge, ki bi tožnika opravičevale do dela plače za povečan obseg dela oziroma ali gre pri navedenih nalogah le za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog tožnikovega delovnega mesta upravnik V;

- ali zgolj zato, ker je določena naloga vsebovana v opisu drugega delovnega mesta, te naloge delavcu ni mogoče odrediti kot naloge „druga dela po odredbi nadrejenega“;

- ali je za upravičenost dodatka za povečan obseg dela ključna opredelitev del in nalog v sistemizaciji in delavcu avtomatično pripada dodatek, če poleg teh nalog opravlja tudi druge, ne glede na to, koliko del iz svojega delokroga dejansko opravlja;

- kaj je pričakovani obseg dela za posamezno delovno mesto;

- ali delavcu pripada dodatek za povečan obseg dela in kako se ta obseg ugotavlja;

- ali dejstvo, da tožnik določenih del in nalog svojega delovnega mesta ni opravljal, je pa opravljal dve drugi nalogi po odredbi nadrejenega pomeni, da je opravil delo, ki presega pričakovane rezultate dela.

Meni, da gre za pomembna pravna vprašanja in v predlogu uveljavlja tudi neenotnost sodne prakse glede teh vprašanj.

4Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

6Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu, odločitev sprejelo soglasno.