VSRS Sklep I R 178/2019

Predlog se zavrne.

1Pred Okrajnim sodišče v Celju je v teku pravda II P 304/2018, v kateri tožnica kot upravnica večstanovanjske stavbe od toženca kot etažnega lastnika zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja. Gre za eno od več istovrstnih pravd (za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja), ki jo ista tožnica vodi zoper toženca.

2Toženec je z vlogo, ki jo je Okrajno sodišče v Celju prejelo 7. 11. 2019 zahteval prenos zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da so za predlagani prenos podani drugi tehtni razlogi po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3Toženec kot okoliščino, zaradi katere naj bi bil podan resen dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča, navaja, da razpravljajoče sodišče v pravdnem postopku zavestno krši veljavne in zavezujoče sklepe Vrhovnega sodišča ter izkrivlja pravo na način, da mu škoduje. Krivično sojenje očita tudi Vrhovnemu sodišču (opozarja na zadevi I R 2/2009 in I R 3/2019), ki ne spoštuje svojih sklepov (I R 28/2017 in I R 87/2017) o izključni pristojnosti. Toženec je za zaščito interesov zoper kršitelje vložil kazenske ovadbe, kar je po njegovem mnenju utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti. Vztraja, da je bil prenos pristojnosti, ki je bil izveden na podlagi četrtega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in s katerim je bila pristojnost za odločanje v pravdnih zadevah prenesena iz Okrajnega sodišča v Šentjurju na Okrajno sodišče v Celju, nezakonit. Temeljil je na nezakoniti nameri, da se pravdni postopek začne znova. Poudarja, da je dvome v zakonitost postopanja Okrajnega sodišča v Celju večkrat skušal odpraviti z vlaganjem predlogov za delegacijo pristojnosti, a je bil pri tem neuspešen. Prepričan je, da se postopek v zadevi P 24/2016 zavlačuje z namenom, da bi bilo prej (tožencu v škodo) odločeno v zadevah II P 90/2018 in II P 145/2016, s čimer bi se razvrednotilo sodbo P 564/2013, po kateri tožnica ni upravnica stavbe. Na Okrajnem sodišču v Celju je trenutno nerešenih sedem pravd zoper toženca. A. A. je razpravljajoča sodnica v kar petih zadevah med istima strankama; razlog za to je njena pristranskost v korist tožnice. Nevzdržnemu in protizakonitemu sojenju se je z reševanjem obravnavane zadeve pridružila še sodnica B. B.. Meni, da sodnice na Okrajnem sodišču v Celju delujejo povezano in pod vplivom predsednice sodišča ter tožnice. S svojimi dejanji zavlačujejo postopek (predlogi za mediacijo), skušajo vplivati na toženčevo pričo in nezakonito obravnavajo njegova pravna sredstva. Obširno opisuje procesno stanje v obravnavanem in v drugih postopkih, ki med pravdnima strankama tečejo pred sodiščem prve stopnje, kritizira procesna dejanja sodišča in pojasnjuje svoja materialnopravna naziranja, zlasti svojo nosilno tezo, da tožnica sploh ni veljavno izbrana upravnica večstanovanjske stavbe.

4Predlog ni utemeljen.

5Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.

6Prenos pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS je namenjen razbremenitvi stvarno pristojnega sodišča, ki ima sodne zaostanke, hkrati pa tudi pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale, kar pomeni tudi učinkovitejše zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki pa ni le v interesu celotnega sodstva, ampak tudi v interesu pravdnih strank.¹

7Iz predlagateljevega obširnega popisa procesnih dejanj v drugih raznovrstnih postopkih, v katerih je udeležen, ne izhaja noben upravičen in razumen dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Celju. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.² Nepravilnosti, ki jih toženec omenja v predlogu, bodo tako lahko predmet morebitnega pritožbenega preizkusa, zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.

8Ker predlog toženca za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

¹ Glej, npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017.
² Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča III R 31/2017 z dne 22. 9. 2017 in I R 35/2018 z dne 15. 3. 2018.