VSM Sklep II Kp 10890/2015

Pritožbi obsojenega Z.K. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje predlogu za obnovo kazenskega postopka Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju z dne 4. 6. 2019, za izrek enotne kazni po sodbah Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 10890/2015 in Okrožnega sodišča v Mariboru I K 71241/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 71241/2010, ugodilo in na podlagi 407. člena v zvezi s 412. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in ob uporabi 3. točke drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) spremenilo: I. pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 10890/2015 izrečeno 26. 9. 2018, pravnomočno 16. 10. 2018, s katero je bila obsojencu Z.K. po pravnomočnih sodbah Okrajnega sodišča na Ptuju II Kr 44797/2010 za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 217. člena takrat veljavnega KZ-UPB1 ter po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I K 50973/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 50973/2010 za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, izrečena enotna kazen eno leto in osem mesecev zapora in pod točko II. pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I K 71241/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 71241/2010, izrečena 1. 2. 2016, pravnomočna 23. 9. 2016, s katero je bila obsojencu Z.K. za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 izrečena kazen eno leto in štiri mesece zapora, v odločbah o kaznih tako, da se obsojencu po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 ob uporabi prvega odstavka 55. člena KZ-1 izreče enotna kazen dve leti in enajst mesecev zapora, v katero mu je sodišče prve stopnje po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo del prestane kazni po sodbi I K 71241/2010 od 2. 9. 2018 dalje. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obsojenega oprostilo plačila vseh stroškov neprave obnove iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil obsojeni smiselno zaradi kršitve pravice do obrambe in višino izrečene enotne kazni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se mu z nepravo obnovo združijo vse kazni, ki so mu bile izrečene in se mu določi nova enotna zaporna kazen, ki jo želi prestajati v ZPKZ M. ali R..

3Pritožba je utemeljena.

4Obsojeni v pritožbi navaja, da mu sodišče prve stopnje ni posredovalo predloga okrožnega državnega tožilstva za nepravo obnovo. S takšnimi pritožbenimi navedbami obsojeni meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in sicer kršitev pravice do obrambe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljana kršitev podana, saj dejansko iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da sodišče prve stopnje predloga Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju za izrek enotne kazni obsojenemu Z.K. z dne 4. 6. 2019 ni poslalo obsojenemu v odgovor. S tem je sodišče prve stopnje obsojencu kršilo pravico do obrambe in sicer odgovoriti na predlog tožilke za izrek enotne kazni. Člen 413/II ZKP namreč določa, da mora sodišče predlog za izrek enotne kazni vročiti nasprotni stranki, ki ima pravico v 8 dneh nanjo odgovoriti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP.

5Ugotovljena kršitev ima za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpraviti tako, da bo drugopis predloga tožilke poslalo obsojencu, na katerega lahko v roku 8 dni odgovori. Šele po poteku navedenega roka bo sodišče prve stopnje lahko odločilo o predlogu tožilke za izrek enotne kazni. Zaradi ugotovljene kršitve se pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati z ostalimi pritožbenimi navedbami obsojenega, jih bo pa moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju skrbno pretehtati.

6Iz navedenih razlogov in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe, skladno z določilom člena 383/I ZKP, ni ugotovilo kršitev na katere je dolžno paziti, je o pritožbi obsojenega odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.