VSM Sklep I Cpg 250/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, da se za direktorja družbe P.P. d.o.o. imenuje S.Š., stanujoč na G, M. (I. točka izreka). Odločilo je še, da predlagatelj krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper odločitev, sprejeto v točki I. izreka sklepa, se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni dokazal, da je bilo obvestilo FURS poslano nasprotnemu udeležencu in da predlagatelj ni izkazal, katere nujne posle bi naj novi direktor pri nasprotnem udeležencu izvedel, prav tako nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da se lahko poslovni račun gospodarske družbe odpre tudi na podlagi odvetniškega pooblastila.

Predlagatelj izpostavlja dejstvo, da je nasprotna udeleženka v prekršku, saj nima odprtega poslovnega računa pri banki kot to zahteva 37. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in pravilno ugotovljeno dejansko stanje bi bilo, da je nujnost postopanja novega predlaganega direktorja prav v tem, da čim prej odpre poslovni računa in se tako nasprotni udeleženec izogne grozeči globi. Če odprava prepovedanega stanja ni nujno postopanje, pritožnica ne ve, kaj drugega bi to lahko bilo. Da pa je potrebno biti osebno prisoten pri odpiranju poslovnega računa, pa je splošno znano dejstvo. Tako zakon kot interna pravila bank zahtevajo od bank, da opravijo identifikacijo imetnikov računov in pri pravnih osebah je to identifikacija zakonitih zastopnikov, kamor sodi tudi podpis listin in t.i. podpisnih kartonov. To pa je mogoče narediti samo s fizično prisotnostjo in pred bančnim uslužbencem. Z odvetniškim pooblastilom res sme pooblaščenec pripraviti potrebno dokumentacijo za odprtje računa, a računa ne more odpreti. Potrebno bi bilo posebno pooblastilo, ki pa mora biti zaradi identifikacije imetnika računa in posledično osebe, ki sme s sredstvi razpolagati, notarsko overjeno. Iz predloženega dopisa preiskovalnega sodnika z dne 28. 5. 2019 jasno izhaja, da notar do priprtega sedanjega direktorja nasprotnega udeleženca ne more. Tako je izkazana nujnost postopanja, da se lahko zagotovi normalno poslovanje nasprotne udeleženke in izogne visoki globi in prekršku. V potrditev dejstva, da bo očitno sedanji direktor nasprotnega udeleženca še nekaj časa v priporu, pritožnica prilaga relevantni del obtožnice in predlog Specializiranega državnega tožilstva o podaljšanju pripora sedanjemu direktorju.

Dejansko stanje pa je tudi zmotno ugotovljeno, ko sodišče zaključuje, da bi lahko novi direktor zmanjšal premoženje nasprotnega udeleženca in posledično zmanjšal premoženje predlagatelja, ki ga ima v obliki deleža v nasprotnem udeležencu. Takšno sklepanje temelji na hipotetičnih izhodiščih, ki z ničemer niso izkazana. V nasprotju z ustavno zavarovano domnevo nedolžnosti je sodišče prve stopnje naredilo zaključek, da bo novo imenovani direktor odtujil premoženje nasprotnega udeleženca, ki očitno ni v kazenskem postopku, niti ni poseženo po njegovem premoženju, ker bo sedanji direktor obsojen in bo predlagatelju protipravno pridobljena korist odvzeta. Kot izhaja iz dopisa preiskovalnega sodnika v Kopru, ki ga citira tudi prvostopenjsko sodišče, namreč s sklepom o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi na poslovne deleže predlagatelja v drugih družbah, vključno z nasprotnim udeležencem, ni bilo poseženo. Torej je ugotovljeno dejansko stanje, da ima novo imenovani direktor namen odtujiti premoženje, zmotno.

Glede zmotne uporabe materialnega prava predlagatelj meni, da je 50. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) namenjen prav primerom, ko direktor družbe iz kakršnegakoli razloga ne more izvrševati svojih pristojnosti in nalog, da ima druga oseba, ki ima pravni interes, možnost predlagati drugega zakonitega zastopnika. Sedanji zakoniti zastopnik je v priporu, pri čemer še ni pravnomočno obsojen in velja posledično za nedolžnega. Nadalje predlagatelju ni omejeno razpolaganje s poslovnim deležem v nasprotnem udeležencu, saj bi v nasprotnem primeru kazensko sodišče v preiskavi, ki poteka prek Okrožnim sodiščem v Kopru, na predlog Specializiranega državnega tožilstva prepovedalo tudi razpolaganje s poslovnimi deleži, česar pa ni storilo, ne pri tukajšnjem nasprotnem udeležencu, ne pri drugih pravnih osebah, ki so v lasti predlagatelja. V kolikor pa se tukajšnje sodišče postavi v vlogo kazenskega sodišča, ker želi zavarovati premoženje nasprotnega udeleženca za morebitni kasnejši odvzem premoženja predlagatelja, pri čemer ni z ničemer izkazan namen razpolaganja novega direktorja s premoženjem, pa s tem presega svoje pristojnosti. Pričakovati je, da bodo vsa sodišča, tako kazensko kot gospodarsko sodišče, upoštavala temeljne ustavno zagotovljene pravice in načela, kot je svobodna gospodarska pobuda in nedotakljivost zasebne lastnine in bi omejilo možnosti poslovanja nasprotnega udeleženca le v primeru, ko bi za to resnično obstajali pogoji in ob upoštevanju načela sorazmernosti. S tem ko se je tukajšnje sodišče postavilo v vlogo podaljšane roke kazenskega sodišča in odločalo po principu, da bi lahko hipotetično novi direktor zmanjšal premoženje nasprotnega udeleženca, ki ni v kazenskem postopku, ki ni prejemnik protipravne premoženjske koristi, ker bi nekoč in nekdaj lahko prišlo do odvzema premoženja predlagatelja, ki ga predstavlja tudi poslovni delež v nasprotnem udeležencu, pri čemer prvostopenjsko sodišče sploh ni ugotovilo, kolikšno je to premoženje, je prvostopenjsko sodišče predlagatelju poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude in zasebne lastnine, v katere se sme poseči samo pod pogoji, ki jih določata Ustava in zakon. Razlaga, da 50. člen ZGD-1 ne predvideva imenovanja direktorja družbe v primeru, ko je sedanji direktor v priporu in ne more izvrševati svojih nalog in pravic, saj bi lahko novi direktor razpolagal s premoženjem, na katerem ni nobenih omejitev razpolaganja, je zgrešena. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je predlagatelj kot družbenik s 100 % deležem v nasprotnem udeležencu predlagal odpoklic dosedanjega direktorja nasprotnega udeleženca in sodno imenovanje novega direktorja nasprotnega udeleženca za čas do imenovanja novega direktorja v skladu Aktom o ustanovitvi družbe P.P. d.o.o. V predlogu je predlagatelj izpostavljal nujnost sodnega imenovanja novega direktorja glede na dejstvo, da se direktor tako predlagatelja kot tudi nasprotnega udeleženca, D.Š. kot edini zakoniti zastopnik, nahaja v priporu in ne more veljavno sprejeti sklepa družbenika o zamenjavi direktorja nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je navajal, da je njegovo poslovanje omejeno in posledično družba ne more upravljati s svojim deležem v nasprotnem udeležencu, saj edini zakoniti zastopnik predlagatelja in edini družbenik nasprotnega udeleženca, ki je hkrati tudi njen direktor, ne more veljavno izjavljati volje. V dopolnitvi predloga je predlagatelj še navajal, da je pričakovati, da bo direktor tako predlagatelja kot tudi nasprotnega udeleženca, ki se nahaja v priporu vse od 25. 1. 2019, v priporu tudi po 24. 7. 2019. Čeprav družba ni v kazenskem postopku, direktor ne more opravljati tekočih, kaj šele nujnih poslov. Prav tako nasprotni udeleženec nima odprtega poslovnega računa, ki ga v skladu z davčnimi predpisu mora imeti, saj je sicer v prekršku, odprtje TRR pa je mogoče samo s fizično prisotnostjo zakonitega zastopnika pred bančnim uslužbencem.

6Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da ima družba U. d.o.o. kot predlagatelj postopka sicer pravni interes za imenovanje novega direktorja v družbi nasprotnega udeleženca, vendar njen predlog za sodno imenovanje poslovodje ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo stališče, da bi sodno imenovani direktor lahko odtujil in obremenil nepremičnine in drugo premoženje nasprotnega udeleženca, s čemer bi zmanjšal vrednost poslovnega deleža oziroma premoženja predlagatelja družbe U. d.o.o., na katerega bi bilo mogoče seči z ukrepom odvzema premoženjske koristi v primeru pravnomočne kazenske obsodbe zoper D.Š. Sodišče je zaključilo, da je prepričano, da določba drugega odstavka 50. člena ZGD-1 ni namenjena temu, da se družbi, katere direktor je priprt zaradi določenega kaznivega dejanja, s sodno imenovanim novim direktorjem omogoči, da zmanjša svoje premoženje, ki bi lahko služilo odvzemu premoženjske koristi, katere je bila deležna takšna družba zaradi storjenega kaznivega dejanja. Ob dejstvu, da je bil D.Š. odrejen pripor le do 23. 7. 2019 je sodišče menilo, da v obravnavani zadevi tudi ne gre za trajno ali dolgotrajno nezmožnost za delo in tudi ne za drug nujni primer, zaradi česar je predlog predlagatelja zavrnilo. Pri tem je še dodalo, da predlagatelj tudi ni navedel, kakšne nujne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti bi moral opraviti direktor, ker bi sicer družba izgubila kak pomemben posel. Kar zadeva odprtje TRR pa je menilo, da predlagatelj ni dokazal, da je bil dopis FURS-a naslovljen ravno na predlagatelja družbe U. d.o.o., kakor tudi, da je prepričano, da lahko odvetnik na podlagi pooblastila sklene pogodbo o odprtju TRR za nasprotnega udeleženca.

7ZGD-1 v drugem odstavku 50. člena določa, da v primeru, če družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba ali družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku.

8Sodišče druge stopnje uvodoma pritrjuje pritožbenemu stališču, da morebitna, z ničemer izkazana namera, da bo novi sodno imenovani direktor lahko odtujil in obremenil nepremičnine in drugo premoženje nasprotnega udeleženca, s čemer bi posledično zmanjšal premoženje predlagatelja, ki bi lahko služilo odvzemu premoženjske koristi, katere je bil deležen zaradi storjenega kaznivega dejanja, ne more biti relevanten razlog za zavrnitev predloga za sodno imenovanje poslovodje. Za preprečitev morebitnih tovrstnih ravnanj so (tudi) v kazenskem postopku na voljo instrumenti zavarovanja morebitnih bodočih zahtevkov, s katerimi se premoženje subjektov, na katere takšni zahtevki merijo, lahko zavaruje.

9Sicer pa sodišče prve stopnje glede na odločilno okoliščino, ki je obstajala ob izdaji izpodbijanega sklepa (dne 10. 7. 2019), da je zakonitemu zastopniku D.Š. odrejen pripor le do 23. 7. 2019, pravilno presodilo, da ne gre za trajno ali dolgotrajno nezmožnost za delo. Takšna odločitev prvostopnega sodišča bi lahko obstala, če ne bi predlagatelj v pritožbi navajal in dokazoval novega dejstva (kot dovoljene pritožbene novote), ki lahko odločilno vpliva na utemeljenost podanega predloga.

10Kot izhaja iz pritožbenih trditev in pritožbi priložene listine (fotokopija dela obtožnice Specializiranega državnega tožilstva z dne 15. 7. 2019) je bila zoper direktorja nasprotnega udeleženca, D.Š., vložena obtožnica in predlagano podaljšanje pripora in kar bi lahko nakazovalo na dolgotrajnejši pripor (po vložitvi obtožnice lahko pripor traja 2 leti - peti odstavek 207. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP) in s tem posledično na dolgotrajnejšo nezmožnost D.Š. za opravljanje dela poslovodje nasprotnega udeleženca.

11Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Nasprotni udeleženec je gospodarska družba, družba z omejeno odgovornostjo. Vse gospodarske družbe so pravne osebe. Zakoniti zastopniki družbe so nujna korporacijskopravna značilnost vsake gospodarske družbe, saj ta (kot umetna, pravna tvorba) sama (po sebi) nima psihofizičnih lastnosti, potrebnih za samostojno izražanje pravnoposlovne volje. Zakonitega zastopnika, ki družbo zastopa in v njenem imenu izjavlja pravnoposlovno voljo, mora zato imeti vsaka gospodarska družba.

12Iz dejanskih podatkov v spisu je ugotoviti, da se D.Š., ki je edini zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca, nahaja v priporu od 25. 1. 2019 in kar pomeni, da poslovodstvo nasprotnega udeleženca vse od takrat ne deluje. Po sedmi alineji prvega odstavka 521. člena ZGD-1 družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev in kar bi lahko predstavljalo razlog za likvidacijo družbe. Obstoj možnosti, ki lahko vodi v prenehanje družbe, gotovo pomeni dejanski stan, ki narekuje uporabo določbe drugega odstavka 50. člena ZGD-1 o nujnem imenovanju poslovodje po sodišču, prav tako potreba po odpravi nezakonitega stanja, v katerem se družba nahaja, če nima odprtega poslovnega računa in zaradi česar družbi grozi plačilo visoke globe.

13Ker bo moralo sodišče prve stopnje, glede na v pritožbi zatrjevano okoliščino o predlaganem podaljšanju pripora zoper D.Š. odločilno za presojo utemeljenosti podanega predloga, ugotoviti, ali je zoper imenovanega pripor podaljšan, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

14V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu odločiti v luči že obrazloženega.

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).