UPRS Sodba II U 253/2019-15

Tožbi se ugodi in se sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4210-2476/2018-2(10-142-16) z dne 20. 3. 2018 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom je bila pritožba tožnika, na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2011, št. DT 22-00297-0, z dne 24. 4. 2017, kot prepozna zavržena. Iz predmetnega sklepa izhaja, da je bila zavezancu odmerna odločba vročena 28. 4. 2017, medtem ko je pritožbo zoper navedeno odločbo vložil šele 9. 3. 2018, kar je po poteku roka, zaradi česar je prvostopenjski organ predmetno pritožbo kot prepozno zavrgel.

2Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, v kateri je pojasnil, da je pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2011 vložil že 3. 5. 2017 ( kar je pojasnil tudi v dopolnitvi pritožbe z dne 21. 3. 2018) in ne šele 9. 3. 2018, vendar je drugostopenjski organ njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi odločbe je drugostopenjski organ pojasnil, da je 15 dnevni pritožbeni rok, iz prvega odstavka 86. člena ZDavP-2, začel teči naslednji dan po vročitvi odločbe, in da se je iztekel z dnem 13. 5. 2017. Iz obrazložitve še izhaja, da iz evidenc organa prve stopnje ne izhaja, da bi pritožnik pritožbo, zoper odmero dohodnine za leto 2011, vložil pred datumom 9. 3. 2018, kakor tudi da pritožnik s predloženo dokumentacijo, ki jo je predložil v spis ni izkazal zadostne stopnje verjetnosti, da je pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2011 vložil že dne 3. 5. 2017, saj bi naj dne 3. 5. 2017 bila vložena zgolj prošnja za odpis obdavčitve za leto 2011, ne pa tudi prošnja za ponovni izračun dohodnine za leto 2011.

3Tožnik se z razlogi odločbe prve in druge stopnje ne strinja, zaradi česar vlaga tožbo pri tukajšnjem sodišču, smiselno zaradi zgoraj navedenega izdanega sklepa o zavrženju pritožbe kot prepozne, saj meni, da je svojo pritožbo podal pravočasno.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

5Tožba je utemeljena.

6Predmet spora med strankama se nanaša na dejstvo ali je bila pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2011, Finančni upravi Republike Slovenije, št. št. DT 22-00297-0 z dne 24. 4. 2017, posredovana pravočasno ali ne.

7Sodišče je po vpogledu vsebine upravnega spisa ugotovilo, da držijo navedbe tožnika, da je dne 3. 5. 2017 v upravni spis Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota vložil listino, prošnjo za odpis obdavčitve 2011, kar izhaja iz potrdila o prejemu, ki se nahaja tako v spisovnem gradivu tožene stranke, kot v gradivu, ki ga je tožnik toženi stranki priložil naknadno kot dokazilo. Napačno je sklepanje prvostopenjskega organa tožene stranke, da je pritožba, ki jo je vložil tožnik 9. 3. 2018 prepozna, saj je prvostopenjski organ očitno spregledal vsebino listine „Prošnja za ponovni izračun odločbe za leto 2011“ datirane 2. 5. 2017, iz vsebine katere izhaja, da gre v bistvu za pritožbo, saj je pritožnik na prvi strani listine zapisal "Kot razlog za pritožbo navajam, da se mi pri samem ponovnem izračunu plačila v olajšavo všteje prevoz, prehrana ter vzdrževanje žene, sina A.A. in B.B., ki sta leta 2011 obiskovala srednjo poklicno tehnično šolo v Murski Soboti in osnovno šolo obvezne hčerke C.C.". Navedeno besedilo je dokaz, da je tožnik pritožbo vložil že 3. 5. 2017 oziroma je izkazal vsaj razumen dvom, da sta bili 3. 5. 2017 v spisovno gradivo Finančnega urada Murska Sobota vloženi dve listini, in sicer „Prošnja za ponovni izračun odločbe za leto 2011“ datirana z 2. 5. 2017 in „Prošnja za odpis obdavčitve za vse prejete odločbe“ datirana z 3. 5. 2017. Dejstvo, da se navedene listine ne nahajajo v popisu spisa prvostopenjskega organa in tudi ne v spisovnem gradivu, medtem ko se potrdilo o prejemu, s katerim je referent Finančnega urada Murska Sobota potrdil, da je tožnik predal listine, nahaja v upravnem spisu, izkazuje vsaj dvom, da so bile predmetne listine predložene, saj ima tožnik o predložitvi uradno potrdilo referenta zaposlenega na Finančnem uradu Murska Sobota. Tako dejstvo, da se naj listine ne bi nahajale v spisovnem gradivu upravnega organa, še ni dokaz, da tudi dejansko niso bile predložene. Sodišče pri navedenem pripominja, da iz popisa zadeve Finančnega urada Republike Slovenije izhaja, da je kot prvi popisan dokument bila zavedena šele pritožba zoper odločbo za dohodnino za leto 2011 z dne 13. 3. 2018, kar je nenavadno vsaj iz razloga, ker je pred navedeno pritožbo bila 24. 4. 2017 izdana odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 22-00297-0, na podlagi vloge oziroma samoprijave zavezanca in 3. 5. 2017 tudi izdano zgoraj navedeno potrdilo, pa te listine v spisovnem gradivu niso popisane oziroma se samoprijava v spisovnem gradivu sploh ne nahaja, odločba z dne 24. 4. 2017 pa kljub temu, da je bila izdana pred domnevno prejeto pritožbo (zoper odločbo za dohodnino za leto 2011) z dne 13. 3. 2018 v spisovnem gradivu sploh ni popisana.

8Na podlagi navedenega se sodišču upravičeno poraja dvom ali se v spisovnem gradivu nahajajo vse listine, ki jih je zavezanec tekom postopka predložil, pri čemer je zavezanec kot nedvomno izkazal tako v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim organom, kakor tudi ob vložitvi tožbe, da je dne 3. 5. 2017 vložil Prošnjo za odpis obdavčitve za vse prejete odločbe in Prošnjo za ponovni izračun odločbe za leto 2011 (smiselno pritožbo).

9Ker tako obstoji dvom kje se dejansko nahaja pritožba datirana 2. 5. 2017, ki bi jo bilo treba obravnavati po vsebini, je sodišče ugotovilo, da je tožnik že v teku postopka izkazal zadostno stopnjo verjetnosti, da je pritožbo vložil, pri čemer bi jo tožena stranka morala obravnavati po vsebini in jo tudi šteti za pravočasno.

10Zaradi navedenega je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe, pri čemer sodišče pripominja, da bo moral prvostopenjski organ v ponovnem postopku šteti, da je pritožba tožnika z dne 2. 5. 2017 pravočasna, nato pa po vsebini obravnavati pritožbo glede upoštevanja morebitne olajšave za vzdrževane družinske člane, kot izhaja iz obstoječe sodne prakse.

11Glede olajšave za čezmejne delovne migrante za leto 2011 je namreč veljaven peti odstavek 113. člena ZDoh-2, ki določa, da se rezidentu - čezmejnemu delovnemu migrantu, ki ni rezident Slovenije, in prejema dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev opravljeno v tujini, prizna zmanjšanje davčne osnove od tega dohodka. Dikcija te določbe je enaka kot v primeru splošne davčne olajšave iz 111. člena ZDoh-2, kjer je prav tako navedeno: "vsakemu rezidentu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove....". Zakon torej ne zahteva, da davčni zavezanec navedeni davčni olajšavi uveljavlja, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ugotovi, da gre za takega zavezanca. Tako bo moral v obravnavanem primeru prvostopenjski organ glede na to, da je tožnik napoved za odmero dohodnine vložil kot samoprijavo po 63. členu ZDavP-2, upoštevati olajšave tožnika za čezmejne delovne migrante ter vzdrževane družinske člane. Pri tem bo treba upoštevati že znano materialno pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da se napoved vložena na podlagi samoprijave vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.

12Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, saj je upoštevaje načelo ekonomičnosti, ocenilo, da bo navedene nepravilnosti hitreje odpravil organ prve stopnje. V ponovnem postopku bo prvostopenjski organ dejansko stanje dopolnil z ugotovitvijo glede višine stroškov in olajšav, ki jih je uveljavljal tožnik v napovedi za odmero dohodnine in ob upoštevanju vseh ostalih podatkov, ki so potrebni za odmero davka in s katerimi razpolaga davčni organ, ugotovil pravilno davčno osnovo in dohodnino za leto 2011 ter jo ponovno odmeril.