VSRS Sklep X Ips 32/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljutomer, št. 330-434/2014-59 z dne 19. 5. 2015, s katero je bila odobrena prodajna pogodba sklenjena med J. T. kot prodajalcem in F. M. kot kupcem, za tam navedeni kmetijski zemljišči, zavrnila pa je odobritev pravnega posla s kupcema A. Z. in tožnikom. Tožnikovo pritožbo je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 33008-125/2015/2 z dne 25. 9. 2015.

2Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

3Revizija je bila vročena v odgovor strankam v postopku. Odgovor je vložila tožena stranka in predlagala njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

K I. točki izreka

4Revizija ni dovoljena.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

6V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.3 Revident tem zahtevam ni zadostil.

8V reviziji izpostavlja več vprašanj. Z njimi sprašuje, kako se ugotavlja pomemben del dohodka v smislu določil Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), in sicer: ali se upošteva le davčno izkazane prihodke; ali se upoštevajo bruto ali neto prihodki in ali se v primeru, da kupec uveljavlja predkupno pravico kot družinski član, upoštevajo prihodki vseh članov kmetije. Sprašuje tudi, kakšno dokazno vrednost ima pri tem mnenje Kmetijsko gozdarske svetovalne službe (v nadaljevanju KGZS) in ali bi moral upravni organ, če mnenje izvedenca ni prepričljivo pojasnjeno in se stranka z njim ne strinja, postaviti novega izvedenca. Sprašuje tudi, na kakšen način se presoja status kmeta mejaša, če je med nepremičninami, ki se prodajajo, in nepremičninami osebe, ki je dala ponudbo, nahaja le ozka nepremičnina, ki je do izdaje prvostopenjske odločbe postala last te osebe.

9Vprašanj, ki se nanašajo na ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, pa revident ne utemelji s pravnimi argumenti, ampak jih izpelje le iz navedbe, da je treba pomemben del dohodka v povezavi z vrednostjo kmetijskih pridelkov na kmetiji razlagati na način, da je treba ugotoviti dejansko vrednost kmetijskih pridelkov od katere morajo biti plačane dajatve. S to navedbo in navajanjem posameznih zneskov, ki so bili v postopku ugotovljeni in upoštevani, pa izpodbija v postopku ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati, saj ni predmet revizijske presoje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Ker vprašanj ne utemelji s pravnimi argumenti, so ta vprašanja le vprašanja dejanskega stanja. Na podlagi takih vprašanj pa revizije ni mogoče dopustiti. Pojasniti pa mu je treba, kar mu je v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje, da ZKZ izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov in ne iz dohodka. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 24. člena ZKZ v tem pogledu popolnoma jasna.4

10Tudi vprašanji dokazne vrednosti mnenja KGZS in pravilne dokazne ocene upravnih organov in sodišča, ki so sledili mnenju izvedenca, nista vprašanji, ki bi zahtevali revizijsko presojo. Prvo za obravnavo zadevo sploh ni relevantno, saj se izpodbijana sodba (in pred tem ob upravna akta) na mnenje KGZS ne opira. Drugo pa je vprašanje pravilnosti dejanskega stanja.

11Zadnje revidentovo vprašanje, s katerim želi doseči priznanje predkupne pravice kot kmet mejaš, čeprav v času sprejema ponudbe ni bil lastnik sosednjega zemljišča, tudi ne odpira dilem glede razlage pojma "kmet mejaš". Revident pa s sklicevanjem na odločbi Vrhovnega sodišča X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010 in X Ips 8/2013 z dne 30. 1. 2013 tudi ni izkazal, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj se odločbi nanašata na drugačno dejansko stanje. Šlo je namreč za to, da je bilo med zemljiščem prodajalca in kupca, ki je uveljavljal prednostno pravico kot kmet mejaš, zemljišče, ki je bilo javna pot, namenjena prav obdelavi, uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Vse to je revidentu pojasnilo že sodišče prve stopnje. V reviziji revident ne navede razlogov, zaradi katerih meni, da je izpodbijana sodba v tem delu nezakonita, ampak le ponavlja tožbene navedbe, da naj bi teleološka razlaga vodila do tega, da je navkljub temu, da v času sprejema ponudbe ni bil lastnik sosednjega zemljišča in je to postal šele kasneje, imel predkupno upravičenje kot kmet mejaš. Revident pa konkretnega vprašanja o časovnem momentu, v katerem se ugotavljajo pogoji za predkupno upravičenje, ne izpostavlja. Pa tudi sicer je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločilo in v sodbi X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2017 pojasnilo, da mora potencialni kupec pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku sprejema ponudbe in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe.

12Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

13Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek skladno s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E konča po do tedaj veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
2 Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
3 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
4 Ta določa:“Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju“.