VSRS Sklep VIII DoR 216/2019-6

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti delodajalca o izvedbi ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanj delovnega razmerja.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala v postopku odpovedi večjemu številu delavcev. Ugotovilo je, da toženka ni kršila zaveze iz programa za razreševanje presežnih delavcev, konkretno zaveze za ponudbo zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, saj tožnici ni bila dolžna ponuditi nove zaposlitve na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba, ki jo dejansko ima, pač pa le na delovnem mestu, za katero se zahteva enaka izobrazba, kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem mestu.

2Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno peti odstavek 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji), ko je sprejelo stališče, da je bila toženka dolžna ponuditi tožnici ustrezno zaposlitev – ustrezna po stališču sodišča ni le zaposlitev za delovno mesto, za katero se zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za prejšnje delovno mesto, pač pa predvsem zaposlitev na delovnem mestu, na katerem se zahteva izobrazba, ki jo delavec dejansko ima. Toženka tega ni storila, temveč je na takih delovnih mestih zaposlovala zunanje delavce, zato je odpoved nezakonita.

3Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije predlaga odločitev o desetih pravnih vprašanjih. Večina se nanaša na stališče, da je bila dolžna za tožnico iskati delovno mesto po dejanski izobrazbi. Meni, da tega ni bila dolžna, ker je v programu izrecno zapisala, da bo kot ustrezno ponujala in iskala zaposlitev na delovnem mestu, na katerem se zahteva enaka izobrazba, kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem mestu in ne po delavčevi dejanski izobrazbi. Sodišču druge stopnje očita tudi bistveni kršitvi iz 8. in 6. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

4Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

6Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa, odločitev sprejelo soglasno.