VDSS Sodba Psp 251/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 18. 2. 2019, v zvezi z odločbo št. ... z dne 15. 12. 2017 in da se tožniku prizna za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 višja subvencija za tržno najemnino.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Meni, da je priznana subvencija premajhna. Še pred tem pa je sporna sprememba socialnega stanovanja na A. 9, B. v tržno stanovanje leta 2016. S tem v zvezi se tožnik sklicuje tudi na odločitve sodišča. Glede materialnega položaja tožnik navaja, da ima 440,00 EUR invalidske pokojnine in 130,00-140,00 EUR varstvenega dodatka. Imel je priznano subvencijo za socialno neprofitno stanovanje v višini 72,00 EUR. Po tem, ko je prišlo do spremembe v tržno stanovanje, pa se je subvencija zvišala zgolj za 4,00 EUR. Meni, da bi morala biti subvencija višja za 40,00-50,00 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 2. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD B. št. ... z dne 15. 12. 2017. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnik upravičen do subvencionirane tržne najemnine za tržno stanovanje na naslovu A. 9, B., oddano v najem z najemno pogodbo št. ... z dne 28. 12. 2016, v višini 76,25 EUR mesečno, za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018.

6Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)² v 28. členu določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, brez dohodka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialno-varstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Ne glede na določbe zakona, ki ureja socialno-varstvene prejemke, se pri izračunu minimalnega dohodka najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, štejejo v družino. Subvencija najemnine se določi v višini, kot določa zakon, ki ureja stanovanjska razmerja. Navedeni predpis torej odkazuje na uporabo Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1)³. V 121.a členu navedenega zakona je določeno, da pripada subvencija prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča. V 121.b členu pa je določeno, da subvencija pripada upravičencem iz prejšnjega člena, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Glede na navedene določbe je torej potrebno pri določitvi višine subvencije uporabiti še Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (v nadaljevanju: Uredba)⁴, Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (v nadaljevanju: Pravilnik)⁵ ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)⁶.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša tožnikov lastni dohodek 484,97 EUR, najemnina za najem tržnega stanovanja je v spornem obdobju znašala 151,69 EUR, velikost stanovanja, ki je predmet najemne pogodbe znaša 38,50 m2. Tržna najemnina za regijo, v kateri je tožnik najemnik stanovanja pa znaša 5,50 EUR/m2. Že sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že prvostopenjski organ tožene stranke je podrobno pojasnil izračun višine subvencije, ki se izračuna kot razlika med priznano neprofitno najemnino 90,00 EUR in zmožnostjo plačila 41,95 EUR kar predstavlja ugotovljeni dohodek tožnika (484,97 EUR) zmanjšan za 30 %, torej za 145,49 EUR in tudi za minimalni dohodek v višini 297,53 EUR. V tem primeru gre za prvi del subvencije, ki znaša 48,05 EUR. Drugi del subvencije pa se izračuna tako, da se upošteva razliko med priznano tržno najemnino v regiji in priznano neprofitno najemnino. Ta znesek pa znaša 28,20 EUR. Skupen znesek subvencije za tržno najemnino tako znaša 76,25 EUR, kot je to odločila tožena stranka v predsodnem postopku. Tožnik v zvezi s samim izračunom ne podaja konkretnih pritožbenih navedb. Tožnik namreč izraža zgolj nestrinjanje z višino priznane subvencije, vendar pa kot je to ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tožena stranka višino subvencije pravilno izračunala.

8Glede ostalih pritožbenih navedb v zvezi s spremembo socialnega stanovanja na A. 9 v tržno stanovanje, pa pritožbeno sodišče poudarja, da omenjeno ni bilo predmet postopka pri toženi stranki in s tem tudi ne postopka pred sodiščem. Tudi določitev tržne najemnine, ki jo tožnik plačuje po najemni pogodbi, je predmet pogodbene ureditve med pogodbenima strankama. Navedene pritožbene navedbe na samo rešitev predmetne zadeve tako nimajo nobenega vpliva.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 131/03 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 127/04 s spremembami.
⁶ Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami.