VSM Sklep I Ip 609/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo.

2Dolžnik v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter odstop zadeve pristojnemu sodišču v pravdni postopek, z naložitvijo dolžnikovih pritožbenih stroškov upniku. Opozarja, da izvršilni naslov v delu, ki se nanaša na omogočanje uporabe stanovanja upniku s strani dolžnika, ni določen, niti določljiv. Ni jasno, kaj točno ta obveznost obsega. V tem delu je izvršilni naslov neizvršljiv in ni primeren za izvršbo. Stranki si očitno vsaka po svoje razlagata, na kakšen način bi se naj omogočala raba stanovanja oziroma ali je dolžnik v skladu s poravnavo zavezan upniku predati ključe ali ne. Sodna poravnava Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 173/2015 tega ne ureja. Ker ne določa obsega izpolnitve obveznosti, ni primerna za izvršbo. Citira 21. člen ZIZ in poudari, da je v sodni poravnavi obseg izpolnitve nedoločen oziroma je določen pomanjkljivo ter da sodna poravnava glede katere zapadlost ni dokazana, niti ne more predstavljati izvršilnega naslova. Očita, da se je sodišče spustilo v vsebinsko presojo, za kar zaradi načela stroge formalne legalitete ni pristojno. Trdi, da je sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Upnik je bil zaslišan ob prisotnosti matere, pri kateri živi in ima nanj nedvomno vpliv, zato se njegove navedbe ne morejo šteti za verodostojne. Tudi za pisne izjave prič ni mogoče z gotovostjo trditi, da jih ni sestavila zakonita zastopnica mladoletnega upnika. Za neverodostojno ocenjuje tudi izjavo priče M. H. L., ki očeta poimenuje dolžnik. Dolžnik še opozori, da sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 173/2015. V zadevi se je zasledovalo omogočanje stika med upnikom kot sinom ter dolžnikom kot očetom. Z vpogledom v spis bi bilo mogoče razbrati, da se v zvezi z dolžnostjo rabe stanovanja, predaja ključev stanovanja upniku ni omenjala. Očita, da sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev in posledično ni pravilno uporabilo materialno pravo.

3V odgovoru na pritožbo upnik na očitke o neverodostojnosti izjav odgovarja, da je mld. upnik gimnazijec in ga ne gre smatrati za otroka. Prav tako ni imel nobenih namenov, da pred sodiščem ne bi govoril resnice, saj ima oba starša rad. Če bi imel kakršnekoli zamere do očeta, niti ne bi imel več želje po vstopu v stanovanje. Tega si še danes zelo želi. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Podlago v konkretni izvršbi predstavlja sodna poravnava Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 173/2015 z dne 7. 7. 2016 sklenjena med zakonito zastopnico mld. upnika in dolžnikom, v kateri je dolžniku naložena obveznost v korist tretje osebe,¹ to je v korist upnika, in sicer za določeno obdobje.² Iz besedila sodne poravnave je ugotoviti, da pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja, pri čemer v izvršilnem naslovu ni opredeljen poseben način, na katerega se mora uporaba omogočiti, zato velja običajen način izpolnitve.

6Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno (tretjič) odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi. Predhodno je namreč ugovor zavrnilo s sklepom I 701/2016 z dne 5. 4. 2017 (prvo odločanje), ki ga je sodišče druge stopnje na pritožbo dolžnika razveljavilo s sklepom I Ip 559/2017 z dne 27. 9. 2017. V nadaljevanju je s sklepom I 701/2016 z dne 1. 12. 2017 ugovoru dolžnika ugodilo (drugo odločanje), sodišče druge stopnje pa je na pritožbo upnika s sklepom I Ip 65/2018 z dne 14. 3. 2018 odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V slednjem sklepu je višje sodišče že zavzelo stališče, da je terjatev časovno določljiva, saj iz izvršilnega naslova izhajajo vsi elementi za določitev časa izpolnitve in zavrnilo prvostopenjsko stališče, da je zaradi časovne nejasnosti izpolnitve nedenarne obveznosti celotni izvršilni naslov neprimeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena ZIZ). V točki 8 obrazložitve sklepa je zaključilo, da nima pomislekov o primernosti izvršilnega naslova, razen v delu, kjer je opredeljeno, da se o izjemah stranki posebej dogovorita. V sklepu je še opozorilo, da opisna narava časovne opredelitve obveznosti (neposredno pred poukom, neposredno po pouku, med počitnicami, na dan obiska kopališča), zahteva konkretizacijo, torej kdaj konkretno je potekal pouk in katere dni je upnik odšel na kopališče med počitnicami. Prvostopenjsko sodišče je napotilo, da v primeru, če upnikove trditve niso dovolj konkretizirane, da je mogoč preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom, pozove upnika na dopolnitev.

7Upnik je po pozivu sodišča z vlogo z dne 27. 9. 2018 časovno komponento obveznosti konkretiziral. S predložitvijo šolskega urnika je časovno opredelil dolžnikovo obveznost v času šolskega pouka,³ obveznost dolžnika v času šolskih počitnic, vezano na upnikov obisk kopališča, pa z navedbo datumov obiska kopališča. Kot dokaz trditvam je predlagal lastno zaslišanje, zaslišanje njegove zakonite zastopnice, prič, vpogled v sms in mms sporočila ter elektronsko pošto, poizvedbe pri Centru za socialno delo Murska Sobota.

8V nasprotju s pritožbo sodišče druge stopnje enako kot že v sklepu I Ip 65/2018 z dne 14. 3. 2018 meni, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo. Obveznost dolžnika po obsegu je v njem z opisom ravnanja, ki se od dolžnika zahteva, opredeljena, prav tako so objektivno določljivi podatki glede časovne komponente obveznosti. Upnik jih je z vlogo z dne 27. 9. 2018 konkretiziral.

9Zavrniti je pritožbeno izvajanje v smeri, da vsebinska obveznost ni dovolj določno opredeljena, kot tudi očitek, da je sodišče prve stopnje vsebinsko odločalo o obveznosti. V poravnavi so uporabljene besedne zveze „omogočiti vstop v stanovanje“, „omogočiti uporabo stanovanja“ in „uporaba stanovanja“. Pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja. Vsebina obveznosti dolžnika je na tak način jasna in določno precizirana.

10V izvršilnem naslovu ni opredeljen način, na katerega se mora uporaba omogočiti, zato velja običajen način izpolnitve.⁴ V celoti je pritrditi pritožbi, da dolžnik ni zavezan upniku predati ključe stanovanja, je pa to vsekakor eden od načinov, da dolžnik izpolni obveznost iz izvršilnega naslova, kar je glede na razmerje strank in posledično zaupanje v pošteno uporabo stanovanja, tudi življenjsko pričakovan način, ki ga je kot takega ocenilo tudi sodišče prve stopnje.

11Četudi se je s sklenitvijo poravnave zasledovalo omogočanje stikov med upnikom kot sinom ter dolžnikom kot očetom, kar izpostavi pritožba, je soglašati s sodiščem prve stopnje, da poravnava dolžniku ne nalaga, da je ob upnikovi uporabi stanovanja navzoč, še manj, da je izpolnitev obveznosti vezana zgolj na čas, ko je on v stanovanju.⁵ Vsebina obveznosti je omogočiti uporabo stanovanja v časovnem obdobju določenem v izvršilnem naslovu, medtem ko način izpolnitve obveznosti (z navzočnostjo dolžnika ali v njegovi odsotnosti, z izročitvijo ključev stanovanja, s pomočjo tretje osebe npr. znancev, sosedov in podobno), ni določen in je izključno stvar odločitve dolžnika. Posledično tudi dolžnikova odsotnost iz stanovanja iz razloga delovnih obveznosti oziroma drugih razlogov ne odvezuje dolžnika obveznosti iz izvršilnega naslova.

12Glede na jasno vsebino sodne poravnave, ki dolžniku ne nalaga navzočnosti ob izpolnitvi obveznosti ter zato ugotavljanje namena sklenitve poravnave ni relevantno, je pritožbeni očitek o nevpogledu v pravdni spis Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 173/2015 zavrniti.

13Zmotno je pravno naziranje o nedokazani izvršljivosti sodne poravnave. Ta je odvisna od zapadlosti terjatve iz poravnave,⁶ kar se med drugim dokazuje z zapisnikom o poravnavi (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Upnik je predlogu za izvršbo predložil izdatek sodne poravnave, ki pomeni prepis izvirnika zapisnika o sodni poravnavi.⁷ Predložil je torej zakonsko zahtevan dokaz za dokazovanje izvršljivosti poravnave. Iz vsebine sodne poravnave izhaja obveznost dolžnika, katera zapadlost je pogojena s časovno komponento v času šolskega pouka oziroma v času šolskih počitnic ob dodatnem pogoju, ko bo upnik obiskal kopališče.

14Sodišče druge stopnje soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, opravljeno po skrbni presoji in tehtanju vsakega dokaza posebej in nato vseh dokazov skupaj, da je dolžnik na dneve, navedene v predlogu za izvršbo, kršil obveznost iz sodne poravnave, in zavrača pritožbeni očitek o neverodostojnosti izpovedbe upnika in prič. V primeru upnika je poudariti, da ne gre več za otroka in s tem odločujoč vpliv nanj s strani starša pri katerem živi. Upnik je mladostnik, za katere je značilno, da njihov razvoj gre v smeri čustvene neodvisnosti in osamosvajanja od staršev, oblikovanja lastne identitete in vrednot, z lastnim pogledom na življenjske situacije. V konkretnem primeru je pomembno tudi, da upnik ima stike z dolžnikom. Sam dolžnik je namreč izpovedal, da je dolžnik v letu 2018 živel pri njem skoraj dva meseca. Zaradi vzpostavljenega odnosa, očitno dobrega, so dolžnikove navedbe o neverodostojnosti izpovedbe upnika neprepričljive. Ni namreč najti razloga, ki bi nakazoval, da upnikove navedbe ne držijo. Te so tudi podprte z izpovedbama prič M. H. L. in M. Š., podanima pred sodiščem in ne s pisnima izjavama. Pritožbeni pomisleki v smeri, da je pisni izjavi sestavila zakonita zastopnica upnika zato niso relevantne.

15Kot posebej odločujoče pri dokazni oceni se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tudi do dolžnikove izpovedbe. V njej je dolžnik pojasnil, da so v času sodnih počitnic vedno obstajali upravičeni razlogi, da upnik ni vstopil v stanovanje, v času šolskega pouka pa je bil na kritične dneve zadržan, o čemer je bila zakonita zastopnica upnika oziroma upnik obveščen. Iz take izpovedbe je nedvomno zaključiti dolžnikovo razlago, da je njegova obveznost izpolnjevanja iz sodne poravnave zgolj, ko se nahaja v stanovanju oziroma ko ni odsoten. Sodna poravnava te okoliščine ne vsebuje. Kot že zgoraj pojasnjeno, je obveza dolžnika omogočiti upniku vstop v stanovanje, način izpolnitve tega pa ni dogovorjen. V kolikor dolžnik zaradi spremenjenih okoliščin obveznosti iz sodne poravnave objektivno ne more več izpolnjevati, kar smiselno zatrjuje tekom postopka, bo to moral doseči s posebno tožbo in z izposlovanjem sodne odločitve v pravdnem postopku. Pritožbeno uveljavljeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja je po pojasnjenem zavrniti.

16Ugotovljena kršitev - neizpolnitev obveznosti dolžnika utemeljuje izrek denarne kazni po tretjem odstavku 226. člena ZIZ.⁸ Višina le-te ni pritožbeno izpodbijana, sodišče druge stopnje pa denarno kazen v izrečeni višini ocenjuje kot ustrezno.⁹ Kot je že utemeljilo sodišče prve stopnje, gre za obveznost dolžnika, h kateri se je sam (prostovoljno) zavezal s sodno poravnavo, in ki jo mora izpolnjevati v korist svojega otroka. Ob upoštevanju teh okoliščin bo po mnenju sodišča druge stopnje, denarna kazen v izrečeni višini vplivala na voljo dolžnika, da bo v bodoče izpolnjeval obveznosti iz sodne poravnave.

17Iz navedenih razlogov pritožba dolžnika ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev.

18Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Upnik s pritrjevanjem prvostopenjskim razlogom k pritožbeni presoji ni pripomogel. Svoje stroške, nastale mu v pritožbenem postopku, zato nosi sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Omogočiti vstop v stanovanje na naslovu K., Murska Sobota sinu M. L. med šolskim letom, bodisi neposredno pred začetkom šolskega pouka, bodisi neposredno po zaključku šolskega pouka, kar je predvidoma med 11.30 uro in 16.00 uro posameznega dne, ko je šolski pouk, glede izjem pa vedno po dogovoru, v času šolskih počitnic pa, ko bo M. L. obiskal kopališče v Murski Soboti, in sicer predvidoma med 7.30 uro in 10.00 uro.
² Do dokončne razdelitve skupnega premoženja pravdnih strank.
³ Med šolskim letom bodisi neposredno pred začetkom šolskega pouka, bodisi neposredno po zaključku šolskega pouka, kar je predvidoma med 11.30 in 16.00 uro posameznega dne.
⁴ V 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje v tej smeri tudi poudarilo, da je obveznost dolžnika zgolj omogočiti vstop v stanovanje.
⁵ Stiki med strankama so določeni posebej s sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P 209/2015 z dne 16. 5. 2016.
⁶ Prvi odstavek 20. člena ZIZ glasi: „Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla“.
⁷ Prvi odstavek 111. člena Sodnega reda.
⁸ S sklepom o izvršbi sodišče izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (tretji odstavek 226. člena ZIZ).
⁹ Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera (šesti odstavek 226. člena ZIZ).