VSL Sodba II Cpg 564/2019

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93105/2015 z dne 10.8.2015 ostane v veljavi v prvem in četrtem odstavku izreka.“

- v izpodbijani II. točki izreka sodbe spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je v 15. dneh dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 421,36 EUR z zakonskimi zamudnimi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. Tožena stranka je v 15. dneh dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93105/2015 z dne 10.8.2015 razveljavi v celoti v I. in III. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je naložilo tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka toženi stranki.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Opozarja ne nerazumljivost izreka sodbe, saj je sodišče razveljavilo III. točko sklepa o izvršbi, ki določa, da se upnika oprosti plačila sodne takse. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da tožena stranka ni dolžna plačati stroškov tiska volilnih imenikov. To je dolžna na podlagi 3. člena Zakona o lokalnih volitvah – ZLV, ki določa, da stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Ti stroški vključujejo tudi volilne imenike. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93105/2015 z dne 10.8.2015 v celoti vzdrži v veljavi in se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prav tako opozarja na napako glede izreka sodba in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo ustrezno spremeni. Sicer pa pritožbenemu sodišču predlaga, da zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbe sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožba utemeljeno graja zaključke sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dolžna povrniti stroškov v zvezi s tiskom volilnih imenikov. V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.

6V času izvedbe nadomestnih županskih volitev v letu 2012 je veljal Zakon o evidenci volilne pravice – ZEVP-1, ki za razliko od zdaj veljavnega zakona ZEVP-2 ni vseboval izrecne določbe, da stroške tiska volilnih imenikov krijejo občine (drugi odstavek 3. člena ZEVP-2). Navedena sprememba in izrecna ureditev stroškov tiska volilnih imenikov v ZEVP-2 ima po presoji pritožbenega sodišča zgolj pedagoško naravo. Že v času veljavnosti ZEVP-1 je tožeča stranka lahko zahtevala povrnitev stroškov neposredno na podlagi 3. člena ZLV. Zaključek sodišča prve stopnje, da je šele z začetkom veljavnosti drugega odstavka 3. člena ZEVP-2 podana pravna podlaga za vračilo stroškov tiska volilnih imenikov, je zato napačen.

7Tedaj veljavni ZEVP-1 je v 15 in 19. členu res določal, da pristojni organ (pristojna upravna enota) sestavi splošne volilne imenike za vsa volišča na svojem območju. Vendar po zaključku pritožbenega sodišča navedene določbe ne pomenijo, da mora Republika Slovenija nositi tudi stroške tiska volilnih imenikov, ki nastanejo v zvezi z izvedbo konkretnih lokalnih volitev. Sestave volilnega imenika ne gre enačiti s stroškom tiska. Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje tožene stranke na 6. člen ZEVP-1, ki je določal, da so vsa dejanja in akti državnih organov ter vse vloge in dokazila v zvezi z vpisom v stalno evidenco volilne pravice in v zvezi z vpisom v volilne imenike oproščeni takse. Takse po Zakonu o upravnih taksah – ZUT so plačila za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah (1. člen ZUT). Gre torej za oblastna ravnanja (de iure imperii) upravnih organov, ki jih ti izvajajo v upravnih zadevah. Tisk volilnih imenikov za izvedbo lokalnih volitev pa ne predstavlja oblastnega ravnanja v razmerju do lokalnih skupnosti. Gre za strošek, ki je nujno potreben za izvedbo lokalnih volitev in ga je na podlagi že citiranega 3. člena ZLV dolžna nositi občina. Tožbeni zahtevek je glede na povedano po temelju utemeljen.

8Tožeča stranka višino tožbenega zahtevka 3.233,51 EUR utemeljuje s Pogodbo št. 000 o tisku ter distribuciji splošnih volilnih imenikov za izvedbo nadomestnih volitev županov (priloga A1; v nadaljevanju: pogodba). Pogodbo je tožeča stranka sklenila z družbo K. d. o. o. po tem, ko jo je Upravna enota X., ki bi sicer morala izvesti sestavo in poskrbeti za tisk volilnih imenikov, pooblastila za izbor izvajalca za tisk in distribucijo splošnega volilnega imenika. Po 9. členu pogodbe znaša cena tiska z vključeno distribucijo na volivca .... EUR brez DDV, kar glede na .... volivcev na območju občine X. in z upoštevanim DDV znese 3.233,51 EUR. V tej višini je tožeča stranka toženi tudi izstavila račun (priloga A6) z datumom zapadlosti 12.11.2012. Ker tožena stranka računa ob zapadlosti ni plačala in je s tem prišla v zamudo, dolguje tudi zakonske zamudne obresti od 13.11.2012 (378. člen OZ).

9Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP spremenilo, tako kot izhaja iz izreka te sodbe. Pri tem pritožbeno sodišče tudi popravlja očitno pisno napako sodišča prve stopnje, ki je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93105/2015 z dne 10.8.2015 razveljavilo v I. in III. točki izreka, saj se tretji odstavek sklepa o izvršbi nanaša na oprostitev plačila sodne takse, in bi se glede na odločitev sodišča prve stopnje pravilno moralo glasiti, da se razveljavi v prvem in četrtem odstavku.

10Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba na novo odločiti tudi o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka je s svojim zahtevkom v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). O stroških postopka je pritožbeno sodišče odločilo upoštevaje Odvetniško tarifo (OT), ki se uporablja tudi za stroške zastopanja državnih odvetnikov (8. člen Zakona o državnem odvetništvu – ZDOdv). Glede na vrednost spora je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo stroške dveh pripravljalnih vlog – 2 krat 300 točk (tar. št. 19/1 OT) in nagrado za zastopanje na naroku 300 točk (tar. št. 20/1 OT), kar ob priznanih 2% materialnih stroških in vrednosti točke OT 0,459 EUR znese skupaj 421,36 EUR. Ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, se ne priznajo stroški za tretjo vlogo (452. člen ZPP). Zaradi uspeha s pritožbo je dolžna tožena stranka tožeči povrniti tudi stroške pritožbenega postopka in sicer 375 točk (tar. št. 21/1 OT) ter 2% materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR¹ znese 229,50 EUR. Zakonske zamudne obresti od obveznosti plačila pravdnih stroškov začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno povrnitev stroškov (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji dne 13.12.2006).

¹ Glede na Sklep o spremembi vrednosti točke, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/2019 znaša nova vrednost točke 0,60 EUR in velja od 6.4.2019. Pritožba je bila vložena priporočeno po pošti 10.7.2019, po začetku veljave nove vrednosti točke.