VSC Sklep PRp 98/2019

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženca za odgovornega ravnanja v nasprotju s prvim in drugim odstavkom člena 106 ZPrCP in mu na podlagi tretjega odstavka tega istega zakonitega določila izreklo sankcijo in sicer globo 1.200,00 EUR in pa stransko sankcijo 18 (osemnajst) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. V plačilo mu je naložilo tudi sodno takso in pa stroške postopka.

2S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v pravočasni vloženi pritožbi po svojih zagovornikih uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitev materialnih določb zakona ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga, da se postopek o prekršku ustavi, podredno pa, da se napadena sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4V zavzemanju za ugotovitev zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ob povzemanju določb člena 106 ZPrCP navaja, da morata biti za izpolnjenost prekrška po tretjem odstavku člena 106 ZPrCP podana dva pogoja in sicer (-) vpliv snovi iz prvega odstavka člena 106 ZPrCP, ki se ugotovi na podlagi prisotnosti teh snovi v krvi ali slini in pa (-) ugotovitev, da snovi pod vplivom katerih je voznik, zmanjšujejo tudi njegovo sposobnost za vožnjo. V ravnanju, ki se očita obdolžencu, pa oba ta pogoja nista izpolnjena, prvo sodišče pa se z ugotavljanjem obeh teh dveh pogojev tudi ni ukvarjalo. Zato je zmoten zaključek sodišča, da je dejstvo, da so sposobnosti za vožnjo pri vozniku, ki vozi pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov, zmanjšane, splošno znano, zlasti, ker je sodišče tudi napačno razumelo stališče v sodbi VS RS, opr. št. IV Ips 13/2018 z dne 21. 6. 2018, v kateri je bil obravnavan drugačen primer, kot je obravnavani. V izpostavljeni zadevi je odvzet krvni vzorec pri obdolžencu pokazal prisotnost snovi THC, ki pa je prepovedana droga, saj je razvrščena pod zaporedno št. 107 skupine II Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (v nadaljevanju Uredba). Stališče v citirani sodbi, da pa se vpliv na vožnjo voznika pod vplivom prepovedanih drog v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja, se torej po mnenju pritožbe jasno nanaša zgolj in samo na situacije, ko je pri obdolžencu v krvi prisotna prepovedana droga, takšna rešitev pa se ne razteza tudi na tiste primere, ko so v krvi obdolženca prisotni zgolj metaboliti (presnovki). V primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika je v vsakem posameznem primeru potrebno opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo, zato je iz tega razloga prvo sodišče po prepričanju pritožbe ravnalo tudi nepravilno, ko ni pridobilo ocene dr. D. iz Zdravstvenega doma v ..., ki je opravil strokovni pregled in ugotovil, da obdolženec takrat ni kazal nikakršnih motenj. Ker je bil v obravnavanem primeru rezultat preiskave krvi pozitiven le na benzoilekgonin, ki je neaktiven presnovek prepovedane droge kokain, torej je neaktiven metabolit, pa po prepričanju pritožbe to tudi pomeni, da na psihofizične sposobnosti voznika ni imel nobenega vpliva. Take pritožbene navedbe so utemeljene.

5Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obdolženec v kritičnem času vozil v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov, ker iz poročila o toksikološki preiskavi za obdolženca (št. T 1114/2019) izhaja, da se je v njegovi krvi nahajal benzoilekgonin, ki je presnovek prepovedane droge kokain, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog uvrščen v II. skupino prepovedanih drog pod zaporedno št. 53. Prvo sodišče je, opirajoč se na to poročilo in ostale listinske dokaze ter ob povzemanju jedra v sodbi VS RS IV Ips 13/2018 z dne 21. 6. 2018 zaključilo, da glede na dejstvo, da iz toksikološkega poročila (kromatografska preiskava obdolženčeve krvi) izhaja prisotnost benzoilekgonina v obdolženčevi krvi, za katerega je splošno znano, da je glavni metabolit (presnovek) prepovedane droge kokain in ob pravilnem razumevanju določbe tretjega odstavka člena 106 ZPrCP že zgolj prisotnost tega presnovka v obdolženčevi krvi zadostuje za sklep o tem, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane substance - benzoilekgonina, ki je presnovek kokaina, kar je tudi splošno znano, zaradi česar se posebej vpliv na vožnjo voznika vozila, ki vozi pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja. Iz teh razlogov je tudi zavrnilo dokazni predlog obdolženca o pridobitvi ocene dr. D. v zvezi z zaznanimi znaki motenj, ki bi lahko povzročile nezanesljivo ravnanje obdolženca v cestnem prometu v času opravljenega kliničnega dela strokovnega pregleda.

6Iz določbe prvega odstavka člena 106 ZPrCP izhaja, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, pod vplivom teh snovi pa je tisti voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali pa strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali pa v slini. Nosilno vprašanje, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba v obravnavani prekrškovni zadevi torej je, ali je benzoilekgonin, ki je presnovek prepovedane droge kokain tista prepovedana substanca, ki jo je imel v mislih zakonodajalec v zvezi z določbo prvega odstavka člena 106 ZPrCP. Iz Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je v II. skupini pod zaporedno številko 53) razvrščena oziroma navedena droga kokain (metilni ester benzoilekgonin), s kemijsko formulo C17H21NO4 in molsko maso 303,4. Splošno dostopni podatki o kemijskih lastnostih benzoilekgonina na spletnih straneh (https://www.google.com=benzoilekgonin) pa pokažejo, da je ta substanca definirana s kemijsko formulo C16H19NO4 in z molsko maso 289,33 g/mol, izrecno pa benzoilekgonin s temi lastnostmi ni razvrščen v nobeni izmed skupin citirane uredbe, ker je benzoilekgonin (enako kot metilekgonin) metabolit (presnovek) kokaina, s kratkim razpolovnim časom v krvi (7,5 ure za benzoilekgonin in 3,6 ure za metilekgonin). Navedeno pomeni, da tako, kot sicer pravilno zaključuje že prvo sodišče, ni dvoma o tem, da je benzoilekgonin presnovek (metabolit) droge kokain, vendar pa v nadaljevanju ne prepričajo razlogi prvega sodišča o tem, da že zgolj prisotnost tega metabolita v krvi dopušča zaključek o vplivu te substance na zmanjšano sposobnost voznika za vožnjo v cestnem prometu, kot to utemeljeno problematizira tudi pritožba. Drži sicer, da je VS RS v izpostavljeni odločbi, na kateri je odločitev gradilo prvo sodišče, ki mu pritožba utemeljeno očita, da jo je sodišče prve stopnje razumelo napačno, sicer zavzelo stališče, da vožnjo pod vplivom prepovedane droge prepoveduje prvi odstavek člena 106 ZPrCP in da termin ″vpliv″ prepovedane droge opredeljuje drugi odstavek tega člena, kot tudi, da je le-ta na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali s strokovnim pregledom v krvi ali slini voznika ugotovi prisotnost prepovedane droge, ne glede na manjšo ali večjo količino prepovedane droge v analiziranem vzorcu krvi ali sline. Vendar pa je v opisanem primeru bila presojana odgovornost voznika, ki je vozil v cestnem prometu pod vplivom snovi THC, ki v RS predstavlja prepovedano drogo (ne pa metabolit) in je razvrščena pod zaporedno številko 107 skupine II. prej citirane uredbe. V tem primeru torej ni šlo za metabolit, pač pa za v uredbi razvrščeno drogo, zato je sporočilno jedro te odločbe v tem, da je skladno z določbo drugega odstavka člena 106 ZPrCP vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali pa s strokovnim pregledom v krvi ali pa v slini ugotovi prisotnost te prepovedane droge ne glede na količino te prepovedane droge v analiziranem vzorcu krvi ali slini, torej, da le ob takih primerih zadostuje zgolj prisotnost prepovedane droge THC v obdolženčevi krvi.

7V obravnavanem primeru, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, pa gre za situacijo, ko se obdolžencu očita vožnja pod vplivom benzoilekgonina, ki je (le) presnovek prepovedane droge in ki kot tak ni razvrščen v nobeni izmed skupin prej navedene uredbe, čeprav ni nobenega dvoma o tem, da pa je prisotnost benzoilekgonina mogoče pripisati predhodnemu uživanju droge kokain. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi pritožbi, da je potrebno v primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika v vsakem posameznem primeru opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo ali ne, zlasti glede na praviloma kratek razpolovni čas metabolitov. Po povedanem ima pritožba prav, da slednje prvo sodišče ni v zadostni meri raziskalo in je preuranjeno zaključilo, da že zgolj prisotnost benzoilekgonina v obdolženčevi krvi, ki je presnovek kokaina (ni pa droga) zadošča za zaključek o vplivu prepovedanih drog in njihovih presnovkov na obdolženčeve psihoaktivne sposobnosti, potrebne za varno vožnjo v cestnem prometu, zato je pritožbeno uveljavljani razlog o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju utemeljen.

8Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 razveljaviti in vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera prvo sodišče lažje dopolnilo izveden dokazni postopek.

9V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče znova presojati utemeljenost dokaznega predloga obrambe po pribavi ocen dr. D. iz Zdravstvenega doma ..., katerega naj po potrebi tudi zasliši, zlasti pa bo moralo morebiten vpliv benzoilekgonina v obdolženčevi krvi, ki ni droga, temveč je presnovek kokaina ugotavljati z ustreznim izvedencem toksikologom, ki bo glede na razpoložljive podatke o izsledkih strokovnega pregleda obdolženca in na podlagi toksikološkega poročila Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani z dne 24. 4. 2019 moral odgovoriti na ključno vprašanje v tem prekrškovnem postopku, to je, ali je benzoilekgonin, katerega prisotnost v obdolženčevi krvi izkazuje prej navedeno toksikološko poročilo imel vpliv na obdolženčeve psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo v cestnem prometu. Le tako dopolnjen dokazni postopek bo lahko ponudil odgovor na vprašanje, ali je obdolžilni predlog predlagatelja v smeri, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc, utemeljen ali ne.