UPRS Sodba II U 408/2016-21

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z v uvodu navedeno odločbo je vinarska inšpektorica tožeči stranki odredila označitev vin brez navedbe imena ... za naslednja vina: a) cabernet sauvignon & merlot, vino zvrst rdeče, 2013, poreklo Makedonija, analizno poročilo št. 1019/15/P z dne 27. 5. 2015 - A.; b) sauvignon, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-777/15/S z dne 28. 4. 2015; c) modra frankinja, rdeče kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-1946/14/S z dne 12. 9. 2014; d) šipon, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe MB-1496/14/S z dne 17. 10. 2014; e) sivi pinot, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-46/14/S z dne 31. 1. 2014; f) sauvignon, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-154/15/S z dne 2. 2. 2015 in g) šipon, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni vina MB-455/15/S z dne 20. 3. 2015. Rok za izvršitev navedenega je 31. 12. 2016 za vsa našteta vina, dana v promet. O izvršitvi te odločbe je tožeča stranka dolžna v roku 3 dni po izvršitvi obvestiti naslovno inšpekcijo.

2Iz obrazložitve izhaja, da je dne 8. 10. 2015 vinarska inšpektorica na podlagi 53. člena Zakona o vinu (v nadaljevanju ZVin) pri tožeči stranki opravila nadzor prometa vina. Ugotovljeno je bilo, da tožeča stranka pod blagovno znamko ... vrši promet vin, navedenih v prejšnjem odstavku, ta vina pa ne izpolnjujejo pogojev za označevanje z geografsko oznako vinorodna lega ..., saj niso vrhunska vina ZGP, za katera je ta geografska oznaka dovoljena. Pod blagovno znamko ... se nahajata tudi vini, ki izpolnjujeta pogoje za označevanje z geografsko oznako vinorodna lega ..., in sicer laški rizling, ledeno vino, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-90/12/S z dne 16. 1. 2012 in traminec, izbor, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-1627/13/S z dne 20. 8. 2015. Na vrhunskih vinih laški rizling, ledeno vino, in traminec, izbor, že osnovna etiketa vsebuje navedbo imena ..., pri ostalih zgoraj navedenih vinih pa je nameščena še dodatna etiketa z navedbo ... Vina pod blagovno znamko ... se prodajajo samo v gostinstvu, razen tega pa še v degustacijski dvorani ... in zidanici ....

3Iz ugotovitev prvostopnega organa izhaja, da tožeča stranka z imenom ... označuje vino cabernet sauvignon in merlot, vino zvrst rdeče 2013 z analiznim poročilom št. 1019/15/P, ki je po poreklu iz Makedonije. Razen tega z oznako ... označuje šipon, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe MB-1496/14/S z dne 17. 10. 2014 in šipon, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-455/15/S z dne 20. 3. 2015 ter sivi pinot, kakovostno vino ZGP, Štajerska Slovenija, št. odločbe o oceni MB-46/14/S z dne 31. 1. 2014, čeprav v vinogradih z imenom ..., nima zasajenih sort šipon in sivi pinot. Z nazivom ... tožeča stranka označuje tudi vino sauvignon, št. odločbe MG-777/15/S, ki sicer pretežno prihaja iz vinogradov z imenom ..., vendar ne v celoti, saj del grozdja izhaja tudi iz drugih vinogradov družbe, z imenom ... pa označuje tudi vini sauvignon, št. odločbe MG-154/15/S in modra frankinja, št. odločbe 1946/14/S, ki v manjši meri izhajata iz vinogradov z imenom ..., vendar ne v celoti, saj pretežni del grozdja prihaja iz drugih vinogradov družbe.

4Prvostopni organ se v obrazložitvi sklicuje na določbe ZVin (prvi odstavek 36. člena, četrti in peti odstavek 39. člena, 40. člen ter prvi in četrti odstavek 41. člena, 14. alineo prvega odstavka 43. člena ter 10. alineo 5. točke prvega odstavka 53. člena), Pravilnik o označevanju in embalaži vina (10. in 26. člen) in Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (1. in 2. člen, peti odstavek 4. člena) ter na tej materialnopravni in zgoraj navedeni dejanski podlagi zaključuje, da iz predpisov izhaja, da je ime ... geografska označba, ta pa se lahko uporablja le v skladu z določbami ZVin in Pravilnikom o označevanju in embalaži vina, zato je inšpektorica sprejela zgoraj navedeno odločitev.

5Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je njeno pritožbo zavrnilo. Pojasnjuje, da se v tem postopku preverja pravilnost oziroma dovoljenost uporabe imena ... pri označevanju vina tožeče stranke. V skladu z ZVin se za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov uporabljajo le predpisane označbe in embalaža, to pa ne sme potrošnika zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov. Podrobnejši način označevanja vina določa minister, ki je sprejel Pravilnik o označevanju in embalaži vina. Ta v prvem odstavku 17. člena določa obvezne geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb (to je Pravilnika o seznamu geografskih označb in trsnem izboru), v drugem odstavku istega člena pa določa dovoljene geografske označbe, med slednjimi je za vrhunsko vino ZGP geografska označba vinorodne lege. Pri označevanju vina se torej lahko uporablja le tiste geografske oznake, ki izhajajo iz Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru, pri tem pa je treba ločiti med obveznimi in dopustnimi geografskimi označbami.

6Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru določa, da so pridelovalna območja vinorodne dežele, vinorodni okoliši, vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. Seznam geografskih označb, meje pridelovalnih območij in trsni izbor za posamezna pridelovalna območja je določen na podlagi elaborata pridelovalnih območij, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. V Republiki Sloveniji so tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorska, Podravje pa je razdeljeno na dva vinorodna okoliša Štajerska Slovenija in Prekmurje. Podokoliši, ožji okoliši ter vinorodne lege so naštete v prilogi 1 Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru, njihove meje pa so določene v elaboratu o predelovalnih območjih za vinsko trto. Iz tega seznama je razvidno, da ime ... nosi vinorodna lega v 18. alinei uvrščena pod vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož. Iz elaborata o pridelovalnih območjih za vinsko trto RS izhajajo tudi meje vinorodne lege ..., in sicer le-te potekajo po cesti ..., po južni meji katastrske občine ... in po državni meji s Hrvaško proti severozahodu do ceste ...

7... torej predstavlja geografsko označbo, saj gre za vinorodno lego z jasno določenimi mejami. Zato jo je dovoljeno uporabljati na način, kot ga določata ZVin in Pravilnik o označevanju in embalaži vina. Z imenom ... torej ni dovoljeno označevati vin, ki niso vrhunska vina ZGP, in mošta namenjenega pridelavi tega vina. Vina tožeče stranke, ki so bila obravnavana v inšpekcijskem postopku so bila: rdeče vino, kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP. Pod slednje sodita le traminec, vrhunsko vino ZGP, izbor, letnik 2011 in laški rizling, vrhunsko vino ZGP, ledeno vino, letnik 2009. Vsa ostala vina sodijo v nižjo kategorijo in glede na pojasnjene določbe Pravilnika o označevanju in embalaži vina in ZVin ne bi smela nositi imena ... Glede vpogleda inšpekcijskega organa v uradne evidence ministrstva le-to pojasnjuje, da se v zvezi z vinom v skladu s 15. členom ZVin vodi register pridelovalcev grozdja in vina, katerega natančneje ureja Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina. Navedeni pravilnik in ZVin določata, da se podatki v register vpisujejo na podlagi vloge pridelovalca, ki jo vloži pri upravni enoti, zbirni register pa vodi ministrstvo. V edinem registru, ki se vodi v Republiki Sloveniji v zvezi z vinom, so torej vpisani le tisti podatki, za katere vlogo za vpis vloži pridelovalec sam. Ob vlogi za vpis podatkov pa ta prejme tudi izpis iz registra, kar šteje kot potrdilo o vpisu v register. Razen tega je drugostopni organ po določbi prvega odstavka 251. člena ZUP tožečo stranko seznanil z izpisi iz registra in ji dal možnost, da se o njih izreče. V svoji izjavi z dne 15. 9. 2016 izpisom iz registra ni ugovarjala ali navajala, da ji podatki niso znani.

8Glede porekla vina drugostopni organ pojasnje, da poreklo vina cabernet sauvignon & merlot izhaja iz analiznega poročila št. 1019/15/P, ki ga je tožeča stranka sama predložila tekom inšpekcijskega pregleda dne 8. 10. 2015. Glede na to, je tožnica s to dokumentacijo seznanjena, zato ne more uspešno ugovarjati, da se o njej ni mogla izreči. Podatki o tem, da je le del grozdja za vino sauvignon in modra frankinja iz vinogradov ... ter da v vinogradih ... nima zasajene sorte šipon za vino šipon in sorte sivi pinot za vino sivi pinot izhajajo iz registra pridelovalcev grozdja in vina. Tudi te podatke je drugostopni organ poslal tožnici v pregled in ji dal možnost, da se o tem izreče. Glede ugovora tožeče stranke, da podatki o sortni sestavi trt v okviru vinorodne lege ... niso popolni, pa drugostopni organ pojasnjuje, da je pridelovalec grozdja tisti, ki je dolžan v skladu z določbami ZVin in Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina skrbeti za popolnost vpisa vseh potrebnih podatkov v register. Če tega ne stori, krši določbe Pravilnika in zakona. Inšpektor sme verjeti podatkom iz uradnih evidenc in jih šteti za pravilne in resnične, stranka pa sme v postopku dokazovati nasprotno, vendar pa v obravnavani zadevi tožeča stranka tega ni storila. Ne glede na to pa se lahko z geografsko lego označijo le vina, ki po kakovosti sodijo med vrhunska vina ZGP, ne pa vina nižje kakovosti, zato je pritožbena navedba, da iz uradnih evidenc ni razvidna geografska opredelitev, ki bi omogočala, da je posamezen vinograd mogoče uvrstiti v vinorodno lego ..., neutemeljena.

9Glede pritožbne navedbe, da meje geografske lege ... niso utemeljene v predpisu, se ministrstvo sklicuje na šesti odstavek 8. člena in prvi odstavek 9. člena ZVin. Podatke o mejah pridelovalnih območij vodi ministrstvo v grafični obliki, so javni in dostopni na spletni strani ministrstva. S tem je Pravilnik kot vrsta pravnega akta, ki razčlenjuje posamezne določbe zakona za njegovo izvrševanje, natančneje uredil, na kakšen način in kje se bodo določile meje pridelovalnih območij, kar ni v nasprotju z določbo 9. člena ZVin. Sicer pa je ime ... kot vinorodna lega zapisano v Pravilniku o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru na ustrezen način. Glede pritožbene navedbe, da vinorodna lega ni geografska označba, ki bi bila zaščitena na ravni EU, zato ne ustvarja zmede in zavajanja v drugih državah članicah EU še posebej pa ne v tretjih državah in v zvezi s tem glede načela sorazmernosti, drugostopni organ pojasnjuje, da predpisi, ki določajo skupno ureditev trgov in ustrezno označevanje živil z namenom, da ne bi prihajalo do zmede ali zavajanja, temeljno izvirajo ravno iz evropskih predpisov, ki urejajo delovanje notranjega trga. Tudi Uredba 1308/2013 v več poglavjih ureja področje v zvezi z vinogradi in vinom, vsebuje pa tudi oddelek o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih v vinskem sektorju. V skladu z Uredbo 555/2008 države članice zagotovijo uporabo sankcij na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz uredbe. Drugostopni organ tako zaključuje, da ravno predpisi EU terjajo, da se vina, ki so namenjena na trg skupnosti ali za izvoz, označujejo po istih predpisih, da pa je lahko določenih tudi nekaj izjem, ki morajo biti urejene v izvršilnih predpisih. Tožnica pa ne na prvi ne na drugi stopnji ni navajala, v katere tretje države izvaža vino in katere izjeme ter na podlagi katerih predpisov veljajo za ta promet. Navedba, da je tožeča stranka že predlagala izbris vinorodne lege ... iz seznama geografskih označb ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izdane odredbe glede na to, da je bila v času izdaje izpodbijane odločbe vinorodna lega ... določena in vpisana.

10V drugostopni odločbi je še navedeno, da tretji odstavek 40. člena ZVin določa, da če blagovna znamka ali fantazijsko ime vina vsebuje kakršnokoli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke, se takšna blagovna znamka ali fantazijsko ime lahko uporablja le v skladu s pogoji iz Oddelka I a in I b Poglavja I, naslova II Dela II Uredbe 1234/2007. Navedena Uredba je bila razveljavljena z Uredbo 1308/2013, ki ravno tako ureja označbe porekla, geografske označbe in tradicionalne izraze v vinskem sektorju v členih 92 do 123. Iz pregleda registra zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vina, ki ga vodi evropska komisija, je razvidno, da geografska označba ... ni zaščitena geografska označba. Iz certifikata št. 011654621, ki ga je izdal Office for harmonization in the internal market pa je razvidno, da se ime ... zaščiti kot blagovna znamka. Gre za veljavno blagovno znamko, šesti odstavek 40. člena ZVin pa določa, da glede označevanja vin z uporabo blagovne znamke podrobnejša merila sprejme minister, zato je pri tem treba upoštevati še določbo 26. člena Pravilnika o označevanju in embalaži vina. Ta pa v prvem odstavku določa, da fantazijska imena, ki so blagovne znamke ali imena za pridelke oziroma proizvode, ne smejo vsebovati geografskega naziva, razen če je pridelek ali proizvod pridelan na območju, ki je v fantazijskem imenu neposredno ali posredno vsebovano. Določbe Uredbe 1308/2013 pa pri uporabi geografskih označb zahtevajo, da vsaj 85 % grozdja, iz katerega je narejen proizvod, izvira iz tega geografskega območja, pri označbi porekla pa kar 100 %. Prvostopni organ in direktorat za kmetijstvo sta na podlagi podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina ugotovila, da nobeno od vin, za katere se izreka inšpekcijski ukrep, ni niti 85 niti 100 % pridelano iz grozdja vinogradov, ki bi se nahajali na vinorodni legi ..., zato pri vinih, ki jih zajema ukrep inšpekcije, ni dovoljena niti uporaba blagovne znamke ...

11Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da se izpodbijane prvostopne odločbe ne da preizkusiti. Prvostopni organ se sklicuje le na poimenovanja vinogradov zavezanca (... in ... 2009), vendar pa poimenovanje vinogradov ni odločilno. Odločitev bi morala temeljiti na geografsko opredeljenih delih vinorodnega okoliša za vinorodno lego ..., vendar pa prvostopni organ tega ni ugotovil, ampak se sklicuje le na imena vinogradov. Ker odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti. Razen tega obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje dokazov, na katerih temeljijo ugotovitve organa. Ker se odločbe ne da preizkusiti, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka.

12V nadaljevanju tožeča stranka zatrjuje tudi zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sicer prvostopni organ pravilno povzel določbe ZVin, vendar pa zaradi zmotne uporabe teh določb ni ugotovil odločilnih dejstev. Ker vinorodna lega ... ni geografska označba, ki bi bila zaščitena na ravni EU, je organ zmotno uporabil načelo sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in posegel v delovanje zavezanca preko obsega, ki je nujno potreben za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Po mnenju tožeče stranke ni nobenega razloga za takšen ukrep za vina, ki so namenjena za izvoz v EU ali tretje države. V članicah EU ali v tretjih državah navedba imena ... ne ustvarja nobene zveze ali zavajanja, saj ta geografska označba na ravni EU ni zaščitena. Tudi v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava se tožeča stranka sklicuje na to, da poimenovanje vinograda v uradnih evidencah nima ključne vloge pri ugotavljanju odločilnih dejstev o tem, ali vinograd, iz katerega prihaja grozdje za posamezno vino, leži v vinorodni legi ... Zato bi moral organ najprej ugotoviti na kakšnem geografskem območju se vinorodna lega ... sploh razteza.

13V zvezi z določbo prvega odstavka 9. člena ZVin tožeča stranka navaja, da elaborat o pridelovalnih območjih ni pravni vir, ampak le delovno gradivo pri sprejemanju pravilnika. Stališče, da je elaborat pravni vir, bi bilo v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS in načelom zakonitosti iz 6. člena ZUP. Priloga 1 k Pravilniku o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru sicer poimensko določa vinorodno lego ..., vendar pa ne definira njenega območja. Območje vinorodne lege je bilo sicer določeno v prej veljavnem Pravilniku o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte, vendar pa je bil ta razveljavljen. Razen tega tožeča stranka navaja še, da bi moralo ministrstvo vinorodno lego ... po uradni dolžnosti že izbrisati.

14Tožeča stranka je vložila tožbo, preden je odločil drugostopni organ o njeni pritožbi, torej zaradi molka organa druge stopnje. Drugostopni organ je o pritožbi tožeče stranke odločil z odločbo z dne 7. 10. 2016, tožeča stranka pa je s pripravljalno vlogo vztrajala pri vloženi tožbi glede na to, da je bila z drugostopno odločbo njena pritožba zavrnjena. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja še, da je navedba ... na etiketah na obravnavanih vinih blagovna znamka, ki skladno s 26. členim Pravilnika o označevanju predstavlja fantazijsko ime. Blagovna znamka je veljavna in sploh ni oznaka vinorodne lege. Dokler blagovna znamke ni razveljavljena pa gredo imetniku vse pravice iz te znamke. Navaja še, da je ime ... zaščitena blagovna znamka tudi v ZDA in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

15Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je drugostopni organ v svoji odločbi odločitev oprl na določbe istih predpisov kot prvostopni organ, je pa glede na pritožbene navedbe argumentacijo še dodatno podprl. Dodaja, da predmet inšpekcijskega postopka ni bila kakovost vin, ampak pravilnost oziroma dovoljenost uporabe imena ... pri označevanju vin. Oznake na vinih pa morajo biti v skladu z zakonodajo. Dejstva v zvezi s kakovostjo vin so bila s strani tožeče stranke posredovana inšpekcijskemu organu že ob inšpekcijskem pregledu na naslovu tožnice dne 8. 10. 2015, kjer je tožnica sama izročila inšpekcijskemu organu etikete ter odločbe o oceni vin in analizna poročila. Tako je bila tožnica vsekakor seznanjena s podatki oziroma dejstvi, ki jih je inšpekcijski organ pridobil tekom ugotovitvenega postopka. Neresnična je tožbena trditev, da ne prvostopna in ne drugostopna odločba ne obsegata dokazov, na katere organa opirata svoje ugotovitve. Obe odločbi povzemata vsebino zapisnika z dne 8. 10. 2015, popis vin, izjavo odgovorne osebe A.A., inšpekcijska odločba pa navaja tudi podatke iz registra pridelovalcev grozdja in mošta ter podatke, ki izhajajo iz tega registra. Prvostopni in drugostopni organ sta pojasnila, zakaj ima ime ... lastnosti geografske označbe, in sicer vinorodne lege. Glede na zatrjevanje tožeče stranke, da je ime ... tudi blagovna znamka, je ministrstvo preverilo tudi, ali zakonodaja v tem primeru dovoljuje uporabo takšnega imena v nasprotju s pravili pri uporabi geografskih označb. Pri tem je organ na podlagi 40. člena ZVin uporabil še določbe Uredbe 1234/2007/ES, sedaj Uredbe EU št. 1308/2013 in 26. člen Pravilnika o označevanju. Tudi po tem preizkusu je drugostopni organ ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo imena ... na vinih, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep.

16Drugostopni organ še dodaja, da se prvi odstavek 7. člena ZIN, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ne nanaša na inšpekcijske ukrepe, ampak na vodenje postopka, odločba kot ukrep pa mora biti v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZIN. Vse to je bilo pri izreku ukrepa upoštevano. Dejstva v zvezi z izvorom grozdja za posamezno vino so bila preverjena tekom postopka, s pozivom ministrstva dne z 6. 9. 2016 pa je bila tožnica pozvana k temu, da se seznani s podatki, ki jih je sama posredovala v register, pri tem pa je bilo za vsako vino opredeljeno, od kod prihaja grozdje. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

17Tožba ni utemeljena.

18Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev vinarske inšpektorice, da se tožeči stranki odredi označitev v 1. točki izreka inšpekcijske odločbe navedenih vin brez navedbe imena ... Gre za ukrep po 5. točki prvega odstavka 53. člena ZVin, v skladu s katero vinarski inšpektor odredi ustrezno označitev vina, katerega dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustrezajo označenim oziroma, ki je napačno označeno. Pri označevanju vina (mošta in drugih proizvodov) je namreč prepovedano označevanje, ki bi kakorkoli zavajalo v zmoto, predvsem glede geografskega porekla vina (prvi odstavek 41. člena ZVin).

19Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi z geografskim poreklom v Republiki Sloveniji se označijo z geografsko označbo pridelovalnih območij, tradicionalnim izrazom, lahko pa tudi z dodatnim tradicionalnim izrazom, če so zaradi naravnih, oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti (3. člen ZVin). Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, so z ZVin, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s predpisi Evropske unije določeni tradicionalni izrazi, dodatni tradicionalni izrazi in geografske označbe (prvi odstavek 4. člena ZVin). Geografske označbe, tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi so skupinska pravica in jo smejo uporabiti tiste pridelovalke ali pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki so vpisani v registru pridelovalcev grozdja in vina, če so grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi pridelani na določenem geografskem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje, predvsem glede uporabljenih enoloških postopkov in sredstev, omejitev hektarskih pridelkov, trsnega izbora (pridelave iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte in podlag), vsebnosti snovi v grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih, če je vinograd posajen na ustrezno vinogradniško površino ter so vina, mošt in drugih proizvodi tudi ustrezno ocenjeni in označeni (drugi odstavek 4. člena ZVin). Tradicionalni izrazi se uporabljajo skupaj z geografskimi označbami, ki so določene s tem zakonom, predpisi izdanimi na njegovi podlagi, in predpisi Evropske unije (drugi odstavek 6. člena ZVin). Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih - pdpo, so: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom ali kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom ali vrhunsko vino ZGP ali vino s tradicionalnim poimenovanjem ali vino PTP oziroma renome (tretji odstavek 6. člena ZVin).

20Izvor vina, mošta in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, na katerem je bilo pridelano grozdje (prvi odstavek 8. člena ZVin). Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla in agrobiološki dejavniki), vede o vinski trti, glavne organoleptične lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov ter zgodovinske tradicionalne vidike pridelave se vinorodno območje Republike Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše in vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege (drugi odstavek 8. člena ZVin). Vinorodna dežela je širše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, mošta in drugih proizvodov pridelanih na tem območju. Vinorodne dežele so: Primorska, Podravje in Posavje (tretji odstavek 8. člena ZVin). Vinorodni okoliš je geografsko opredeljeno območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, podobnim izborom sort in drugimi podobnimi agrobiološkimi dejavniki, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov in za vinorodni okoliš značilnih podobnih organoleptičnih častnosti. Vinorodni okoliši so: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko Sremič, Kras, Slovenska Istra, Vipavska dolina ali Vipava in Brda ali Goriška Brda (četrti odstavek 8. člena ZVin).

21Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sort, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikujočih se od grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov z drugih pridelovalnih območij istega vinorodnega okoliša (peti odstavek 8. člena ZVin).

22Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vodi seznam geografskih označb za pridelovalna območja, na katerem so določene meje in nazivi pridelovalnih območij (šesti odstavek 8. člena ZVin).

23Minister določi meje pridelovalnih območij in jih uvrsti na seznam geografskih označb na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih, ki ga pripravi pooblaščena organizacija (prvi odstavek 9. člena ZVin). Ne glede na določbe prvega odstavka 9. člena ZVin minister na podlagi utemeljenega predloga pridelovalcev določi meje vinorodnih krajev in vinorodnih leg ter jih uvrsti na seznam geografskih označb (tretji odstavek 9. člena ZVin). Ministrstvo pa po uradni dolžnosti tudi črta s seznama geografskih označb vse vinorodne kraje, vinorodne lege, za katere ugotovi, da se v zadnjem petletnem obdobju niso uporabljali pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov (tretji odstavek 9. člena ZVin).

24Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja seznama geografskih označb (osmi odstavek 8. člena ZVin). To je storil s Pravilnikom o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru, ki določa način uvrstitve geografskih označb na seznam geografskih označb za pridelovalna območja Republike Slovenije, vodenje seznama geografskih označb, podatke o mejah in trsni izbor za posamezna pridelovalna območja (1. člen tega pravilnika). Seznam geografskih označb, meje pridelovalnih območij in trsni izbor za posamezna pridelovalna območja je določen na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut, za to nalogo imenovan z odločbo ministra, pristojnega za kmetijstvo (3. člen tega pravilnika). Podatke o mejah pridelovalnih območij vodi ministrstvo v grafični obliki. Podatki so javni in dostopni na spletni strani ministrstva (prvi odstavek 6. člena Pravilnika). Ministrstvo po uradni dolžnosti vinogradom, vpisanim v register pridelovalcev grozdja in vina v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina, pripiše podatek o geografski označbi pridelovalnih območij, znotraj katerih leži vinograd. Podatek o geografski označbi pripiše ministrstvo na podlagi preseka grafičnega prikaza vinograda iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, in podatkov o mejah pridelovalnih območij iz prejšnjega člena (prvi odstavek 7. člena tega pravilnika).

25V Prilogi 1 Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru je na območju vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija pri vinorodnem podokolišu Ljutomer-Ormož v 18. alinei vpisana vinorodna lega ...

26Za označevanje geografskega porekla mošta, vina in drugih proizvodov se uporabljajo z ZVin predpisane geografske označbe in tradicionalni izrazi, če se z odločbo o ocenitvi vina iz 33. člena tega zakona ugotovi, da so izpolnjeni s tem zakonom predpisani pogoji (prvi odstavek 37. člena ZVin).

27Geografska označba vinorodne dežele se uporablja za deželna vina PGO in deželni mošt PGO (prvi odstavek 39. člena ZVin). Geografska označba vinorodnega okoliša se uporablja za kakovostna vina pdpo (drugi odstavek 39. člena ZVin). Geografsko označbo vinorodnega podokoliša in vinorodnega ožjega okoliša je dovoljeno uporabljati kot dodatno geografsko označbo za kakovostna vina pdpo (tretji odstavek 39. člena ZVin). Geografsko označbo vinorodne lege ali vinorodnega kraja je dovoljeno uporabljati le kot dodatno geografsko označbo za vrhunska vina ZGP in za vino PTP (četrti odstavek 39. člena ZVin). Geografske označbe je dovoljeno uporabljati le v obliki, kakršna je določena s seznamom geografskih označb (peti odstavek 39. člena ZVin).

28Navedeno izhaja tudi iz Pravilnika o označevanju in embalaži vina, ki določa, da so obvezne oznake navedbe geografskega območja geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb in sicer geografske označbe vinorodnih dežel kot obvezne oznake za deželna vina PGO in mošt ter geografske označbe vinorodnih okolišev kot obvezne oznake za kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter mošt, namenjen pridelavi tega vina (prvi odstavek 17. člena tega pravilnika). Ne glede na določbo prvega odstavka 17. člena pa so dovoljene tudi geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb in sicer geografske označbe vinorodnih podokolišev in vinorodnih ožjih okolišev za kakovostno vino ZGP in mošt namenjen pridelavi tega vina ter geografske označbe vinorodnih krajev in vinorodnih leg za vrhunsko vino ZGP in mošt, namenjen pridelavi tega vina (drugi odstavek 17. člena tega pravilnika).

29Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih, reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se torej uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov (prvi odstavek 36. člena ZVin). Ne glede na določbo prvega odstavka 36. člena ZVin lahko minister na podlagi vloge izvoznika vina za izvoz v države, ki niso članice Evropske umije in z njo nimajo podpisanih sporazumov o medsebojnem priznavanju označb, enoloških postopkov in sredstev, dovoli drugačne označbe in embalažo. Minister izda takšno dovoljenje, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika v kakršnokoli zmoto in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice, kar izkaže izvoznik (drugi odstavek 36. člena ZVin). Podrobnejši način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov predpiše minister (tretji odstavek 36. člena ZVin).

30V 1. točki izreka prvostopne odločbe navedena vina je tožeča stranka označila z imenom ...¹. ... je ime vinorodne lege, navedeno v Prilogi 1 Pravilnika o seznamu geografskih označb in trsnem izboru pri vinorodnem podokolišu Ljutomer-Ormož v 18. alinei. Prej navedena vina so kakovostna vina, za kakovostna vina pa po določbi četrtega odstavka 39. člena ZVin (in drugega odstavka 17. člena Pravilnika o označevanju in embalaži vina) ni mogoče uporabljati geografske označbe vinorodne lege, saj je to geografsko označbo mogoče uporabljati le za vrhunska vina ZGP in za vino PTP.

31Če želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja (prvi odstavek 22. člena ZVin). Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati grozdje za pridelavo vrhunskega vina ZGP, ter način ugotavljanja količine in kakovosti grozdja, določi minister (tretji odstavek 22. člena ZVin).

32Tožeča stranka dejstva, da vina iz 1. točke izreka prvostopne odločbe predstavljajo kakovostno in ne vrhunsko vino ZGP, ne zanika, navedeno pa izhaja iz dokumentacije v zvezi z vsakim vinom, ki jo je, kot izhaja iz prvostopne in drugostopne odločbe, predložila tožeča stranka. To so odločbe o oceni vina, ki jih izdaja pooblaščena organizacija na zahtevo pridelovalca - tožeče stranke in v skladu s 33. členom ZVin. Z oceno mošta, vina in drugih proizvodov se ugotavlja primernost za promet, določijo se označbe, ki jih lahko imajo mošt, vino in drugi proizvodi v prometu, ter se preverja istovetnost mošta, vina in drugih proizvodov z listinami, ki jih spremljajo (prvi odstavek 30. člena ZVin).

33Ker torej vina, navedena v 1. točki izreka prvostopne odločbe, niso vrhunska, pogoji za označbo tega vina z geografsko označbo vinorodne lege niso izpolnjeni. Glede na to je prvostopni organ utemeljeno izdal izdal odločbo, s katero je izrekel ukrep po 53. členu ZVin in odredil označitev vin brez imena ... Zato je izpodbijana odločitev že na tej dejanski in materialnopravni podlagi pravilna in nobeden od ostalih tožbenih ugovorov na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva.

34Čeprav se sodišče strinja s stališčem tožeče stranke, da za ugotovitev izvora vina ni ključno poimenovanje vinograda (npr. ..., ... 2009 ali kaj tretjega), ampak dejansko geografsko območje, v sklop katerega sodi določena geografska označba konkretnega pridelovalnega območja, na odločitev ne vpliva sicer nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede tega, kateri vinogradi tožeče stranke ležijo znotraj geografskega območja vinorodne lege ..., saj tudi če bi bilo ugotovljeno, da ležijo znotraj tega območja še drugi vinogradi tožeče stranke in bi bila na njih pridelana tudi vina, navedena v 1. točki izreka prvostopne odločbe, to ne bi vplivalo na končni zaključek, da označba vinorodne lege za kakovostna (in ne vrhunska vina ZGP) ni dopustna. Po obrazloženem so vse navedbe tožeče stranke v zvezi z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanje glede območja vinorodne lege ... in glede tega, kateri vinogradi tožeče stranke ležijo na tem območju, za odločitev nebistvene.

35Na odločitev tudi ne vpliva navedba tožeče stranke, da je podala predlog za izbris vinorodne lege ... iz seznama geografskih označb, kar je sicer po tretjem odstavku 9. člena ZVin mogoče, saj je za odločitev ključno to, da je bila vinorodna lega ... v času izdaje izpodbijane prvostopne odločbe v ta seznam vpisana, kot izhaja iz Priloge 1 Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru. Glede na to morajo biti za uporabo tega imena pri označbi vina izpolnjeni predpisani pogoji. Pri tem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da meje vinorodne lege ... niso ustrezno določene. Seznam geografskih označb vodi ministrstvo (šesti odstavek 8. člena ZVin), minister pa predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja tega seznama (osmi odstavek 8. člena ZVin). Ta je to storil s Pravilnikom o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru, slednji pa določa, da podatke o mejah pridelovalnih območij vodi ministrstvo v grafični obliki (prvi odstavek 6. člena tega pravilnika). Ni torej mogoče pritrditi tožeči stranki, da meje geografskih območij, konkretno vinorodne lege ..., niso ustrezno in s predpisom določene.

36Na pravilnost izpodbijane odločitve pa tudi sklicevanje tožeče stranke na to, da je ... registrirana blagovna znamka, ne vpliva. Kot izhaja iz upravnih odločb, je blagovna znamka ... registrirana za območje Beneluksa, Evropske unije in Združenih držav Amerike. A v tej zadevi se ne odloča o dopustnosti rabe blagovne znamke, ampak o dopustnosti rabe imena ..., ki v skladu s Pravilnikom o seznamu geografskih označb in trsnem izboru predstavlja vinorodno lego vinorodnega podokoliša Ljutomer-Ormož.

37Glede rabe blagovne znamke, ki se neposredno ali posredno sklicuje na geografsko označbo, tretji odstavek 40. člena ZVin določa, da če blagovna znamka ali fantazijsko ime vina vsebuje kakršno koli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke (v besedi, delu besede ali posredno v znaku ali sliki), se takšna blagovna znamka ali fantazijsko ime lahko uporablja le v skladu s pogoji iz Oddelka I a in I b Poglavja I Naslova II Dela II Uredbe 1234/2007/ES (tretji odstavek 40. člena ZVin). Navedena uredba v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila več v veljavi, nadomestila jo je Uredba (EU) 1308/2013. Ta v členih 92 do 123 ureja vprašanje in postopek zaščite porekla ali geografskih označb, vpisanih v register, ki ga vodi Komisija EU. Pri tem v 93. členu opredeljuje tudi pojme „označbe porekla“ in „geografske označbe“.

38V obravnavani zadevi gre za za označbo vina z imenom ..., ki je glede na prej navedeno vinorodna lega. Gre za označbo geografskega območja manjšega od vinorodnega okoliša, v konkretnem primeru za označbo vinorodne lege znotraj vinorodnega podokoliša Ljutomer-Ormož. Gre torej za po določbi 120. člena Uredbe (EU) 1308/2013 neobvezno navedbo druge geografske enote, manjše od območja, ki je podlaga za geografsko označbo širšega območja (točka 1(g) 120. člena te Uredbe). Pri tem je treba upoštevati še v času izdaje odločbe veljavno Uredbo Komisije (ES) št. 607/2009 (sedaj nadomeščeno z Uredbo Komisije (EU) št. 2019/33), ki v drugem odstavku 67. člena določa, da lahko države članice določijo pravila glede uporabe teh (manjših) geografskih enot². Republika Slovenija je ta pravila postavila z zgoraj citiranimi določbami ZVin in podzakonskih predpisov, iz teh pa izhaja, da oznaka vinorodne lege za kakovostna vina ni dopustna. Glede na to je izpodbijana odločitev pravilna in tega tudi dejstvo, da gre za blagovno znamko ne more spremeniti.

39Izpodbijana odločitev torej pravilno temelji na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi, zato so tudi vse ostale tožbene navedbe neutemeljene. Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je bilo z izdajo izpodbijane odločbe kršeno načelo sorazmernosti iz 7. člena ZIN. Po presoji sodišča je inšpektorica pri izdaji odločbe pravilno upoštevala težo kršitve in z izdanim ukrepom tožeči stranki naložila pravilno označitev vin. S tem je doseženo spoštovanje zgoraj navedenih predpisov, poseg v položaj in interese tožeče stranke pa je sorazmeren teži kršitve, saj predmetna vina z izrečenim ukrepom niso bila izločena iz prometa.

40Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na to, da je bil izrečen ukrep nepotreben, ker ime ... ni zaščitena geografska označba na nivoju EU in zato njena uporaba ne ustvarja nobene zmede. Kot je zgoraj pojasnjeno, je s predpisi EU državam članicam prepuščeno, da določijo pravila glede uporabe „manjših“ geografskih enot, izpodbijana odločitev pa je s temi pravili skladna. Ob tem sodišče še dodaja, da tožeča stranka ne tekom upravnega postopka ne v tem upravnem sporu konkretnih trditev o državah, v katere izvaža predmetno vino, ni postavila.

41Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, odločitev pa je ob dopolnitvi drugostopnega organa glede relevantne dejanske podlage in ob uporabi ustreznih določb materialnega prava ustrezno obrazložena, zato ugovoru tožeče stranke o bistveni kršitvi določb postopka, ker se odločitve ne da preizkusiti, ni mogoče pritrditi. Po obrazloženem je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

42Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

¹ Razen tega je z imenom ... označila še vrhunski vini laški rizling in traminec, ki izpolnjujeta pogoje za takšno označbo, kot je obrazloženo v 2. točki te obrazložitve.
² Enako določbo ima tudi sedaj veljavna Uredba Komisije (EU) št. 2019/33 v drugem odstavku 55. člena.