VSRS Sodba VIII Ips 44/2019

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. 12106-175/2016/4 z dne 15. 9. 2016, v odločbi št. 1211-1805/2011 z dne 27. 6. 2016 pa je znesek 100,00 EUR nadomestilo z zneskom 200,00 EUR. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je pri otroku tožeče stranke N. R. (v nadaljevanju N.) podana težka gibalna oviranost in ima bolezen, navedeno v Seznamu težkih, kroničnih bolezni in stanj.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 52/2019 z dne 19. 3. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava glede stališča, da so otroci, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, upravičeni do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku in glede stališča, da vsaka izmed bolezni na Seznamu hudih bolezni in stanj pomeni takšno bolezen otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je zato upravičen do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem, da so starši otroka, ki ima eno ali več bolezni iz Seznama težkih, kroničnih bolezni in stanj (v nadaljevanju Seznam), pravico do dodatka v višjem znesku. To je določeno le za bolezen, opredeljeno v 10. točki Seznama, te pa N. nima. Pravno podlago za odločitev predstavlja tretji odstavek 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1)¹, ki določa, da so do višjega dodatka za nego otroka upravičeni starši otrok s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, s težko ali funkcionalno težko gibalno oviranim otrokom ali za otroka, ki ima določeno bolezen iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike. Pravna podlaga je tudi Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (v nadaljevanju Pravilnik)². Ta v 6. členu določa definicijo dolgotrajno hudo bolnega otroka, v 7. členu pa, kdaj gre za otroke z več motnjami. Zato je nepravilna odločitev sodišč nižjih stopenj, da ima tožeča stranka pravico do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku, ker ima njena hči bolezen, opredeljeno v 4. in 5. točki Seznama, ki je priloga in sestavni del Pravilnika. Da bi bila upravičena do tega dodatka, bi morala biti podana bolezen, navedena v 10. točki Seznama. Podlaga za sprejeto odločitev ne more biti niti 7. člen Pravilnika, saj gre na tej podlagi višji dodatek le v primeru treh ali več bolezni, te pa pri hčeri tožeče stranke niso podane, saj bi bila sicer ta odločba odveč. Zato tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje dodatka v višjem znesku na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1.

5Tožeča stranka je sama vložila odgovor na revizijo, vendar ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo, ker ni bil vložen po odvetniku. V skladu s tretjim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)³ lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemo določa četrti odstavek 86. člena ZPP v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar pa tožeča stranka ni zatrjevala oziroma izkazala.

6Revizija ni utemeljena.

7Na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9Organ prve stopnje tožene stranke je z odločbo z dne 27. 6. 2016 odločil, da je tožeča stranka upravičena do dodatka za nego N. od 1. 7. 2016 do 30. 6. 2019 v višini 100,00 EUR mesečno. Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, menila je, da je glede na hčerino zdravstveno stanje upravičena do dodatka v višini 200,00 EUR mesečno. Organ druge stopnje tožene stranke je z odločbo z dne 15. 9. 2016 njeno pritožbo zavrnil.

10Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da ima N. F. ataksijo, ki sodi v skupino bolezni, opredeljenih v 4. točki Seznama ter tudi bolezen, navedeno v 5. točki Seznama, to je kromosomapatijo s posledično vsaj zmerno motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju oziroma funkcionalno gibalno oviranostjo. N. je dolgotrajno hudo bolan otrok, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice, hkrati pa je tudi težko gibalno oviran otrok. Ne more se več gibati samostojno in je odvisna od tuje pomoči.

11Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pravilnik določa kriterije za razvrstitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in sicer so to otroci z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirani otroci, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, dolgotrajno hudo bolni otroci in otroci z več motnjami. Dodatek za nego otroka je določen v višini 100,00 EUR. Na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1 je do dodatka v znesku 200,00 EUR upravičen eden od staršev za otroka iz skupine otrok z motnjami v duševnem razvoju, če ima ta težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, iz skupine gibalno oviranih otrok, če je prisotna težka ali funkcionalno težka gibalna oviranost, iz skupine dolgotrajno hudo bolnih otrok pa, če ima otrok določeno bolezen iz Seznama.

12Na podlagi 6. člena Pravilnika za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. Seznam določa bolezni, ki narekujejo ugotovitev, da gre za dolgotrajno hudo bolnega otroka in s tem pravica do dodatka v osnovnem znesku, določa pa tudi bolezni, ki upravičujejo priznanje višjega dodatka. Nasprotno bi pomenilo, da imajo vsi otroci iz skupine dolgotrajno bolnih otrok iz 6. člena Pravilnika pravico do višjega dodatka, kar pa iz ZSDP-1 in iz Pravilnika ne izhaja. Višji dodatek je določen le za najtežje duševno prizadete, najtežje gibalno prizadete in dolgotrajno hudo bolne otroke, ki imajo določeno bolezen, ki je kot taka v Seznamu posebej določena.

13Zato je pravilno stališče revizije in s tem odgovor na dopuščeno vprašanje, da je na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1 do višjega dodatka za nego otroka upravičen eden od staršev otroka, ki ima določene bolezni iz Seznama in ne katerokoli bolezen, določeno v Seznamu. N. ne izpolnjuje pogoja za priznanje dodatka za nego v višjem znesku na tej podlagi, ker ima bolezni, navedeni v 4. in 5. točki Seznama. Ti dve bolezni v Seznamu nista posebej določeni bolezni, ki na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1 narekujeta priznanje dodatka v višjem znesku; v času tega postopka je bil višji dodatek določen le pri bolezni, navedeni v 10. točki Seznama⁴.

14Prav tako ima revizija prav, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje višjega dodatka na podlagi drugega odstavka 7. člena Pravilnika, ki določa upravičenost do višjega dodatka v primeru, da ima otrok več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi daje pravico do dodatka za nego otroka v nižjem znesku. V času tega postopka je Pravilnik določal, da morajo biti za višji dodatek podane več kot tri bolezni ali motnje, pri N. pa gre za tri motnje oziroma bolezni in tako pogoj „več kot tri“ ni izpolnjen.

15Ni pa pravilno stališče revizije, da tožeča stranka ni upravičena do višjega dodatka na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1. Iz dejanskega stanja, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati, izhaja, da je N. težko gibalno oviran otrok. Iz skupine gibalno oviranih otrok, opredeljenih v 3. členu Pravilnika, ki imajo pravico do dodatka za nego, tretji odstavek 79. člena ZSDP-1 za težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke določa dodatek v višini 200,00 EUR. Ker glede na ugotovljeno zdravstveno stanje N. izpolnjuje enega od alternativno določenih pogojev, je tožeča stranka upravičena do dodatka v višjem znesku.

16Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

17Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

¹ Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 89/2014 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Glej tudi VIII Ips 173/2018 z dne 19. 2. 2019.