VSL Sklep II Cp 610/2019

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetniku J. D. naložilo predložitev lastnoročno podpisanega pooblastila M. G. in ga opozorilo na posledico za primer, da ne bi ravnal skladno s pozivom (I. in II. točka izreka). V III. in IV. točki izreka je neznanim pravnim naslednikom nasprotnega udeleženca postavilo skrbnika za poseben primer, odvetnika M. K., in opredelilo nalogo skrbnika za poseben primer. V V. in VI. točki izreka je odločilo o predujmu za delo skrbnika za posebni primer.

2Zoper sklep se pritožuje skrbnik za poseben primer, ki v pritožbi in njeni dopolnitvi izpodbija odločitvi sodišča v III. in IV. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev, podrejeno, da sklep razveljavi. Navaja, da podlaga iz prvega odstavka 6. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1), po katerem sodišče v primeru smrti ali prenehanje udeleženca med postopkom po uradni dolžnosti postavi skrbnika za poseben primer, v konkretnem primeru ni podana, saj je bila nasprotna udeleženka iz sodnega registra izbrisana že leta 2010 s sklepom Srg ... z dne 20. 1. 2010. Po mnenju sodišča očitno obstoji situacija, ko sodišče postavi skrbnika za poseben primer tudi v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, pa je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka. Po prepričanju pritožnika je tudi sklicevanje izpodbijanega sklepa na ta del določila 6. člena ZVEtL-1 pravno zmotno. Navaja, da je bila nasprotna udeleženka iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije, kar izhaja tudi iz sklepov z dne 20. 1. 2010 oziroma 11. 11. 2009, na katera se sodišče sklicuje. Sodišče bi zato moralo upoštevati določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je veljal v času izbrisa nasprotne udeleženke iz sodnega registra. Sodišče tega ni naredilo, zato je uporabilo napačen predpis (ZVEtL-1). Ker je pravna posledica izbrisa osebe iz sodnega registra brez likvidacije ta, da takšna oseba preneha obstajati, je nasprotna udeleženka prenehala obstajati in ne obstoji več od leta 2010. Zato zanjo ne more nekdo opravljati nalog skrbnika za poseben primer. Prav tako po ZFPPIPP izbrisana pravna oseba nima niti univerzalnih niti singularnih pravnih naslednikov. Tako ni mogoče, da bi skrbnik za poseben primer varoval ali zavaroval premoženjske ali druge pravice in koristi pravnih naslednikov, ker ti ne obstajajo. Neobstoječi pravni nasledniki se že pojmovno ne morejo udeleževati postopka, skrbnik pa njihovih koristi ne more varovati. S prenehanjem nasprotne udeleženke je prenehalo tudi njeno članstvo, zato tudi članov ni mogoče šteti za njene pravne naslednike. Opozarja, da je po ZFPPIPP pravna posledica izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije tudi to, da se na pozneje najdenim premoženjem takšne osebe opravi stečajni postopek (prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP). Za takšen primer gre v konkretni zadevi. Stečajni postopek lahko predlaga tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe, v konkretnem primeru so to predlagatelji. Ni ovir za podajo predloga za začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem, v katerem bi predlagatelji lahko uveljavljali svoje izločitvene pravice. Edino stečaj omogoča enakopravno obravnavo vseh upnikov. Zatrjevana zemljišča, ki naj bi bila last predlagateljev, pravno in dejansko lahko predstavljajo le pozneje (po izbrisu) najdeno premoženje nasprotne udeleženke. Sodišče se z vprašanjem morebitnih pravnih naslednikov izbrisane nasprotne udeleženke ni ukvarjalo, le nekritično je sledilo trditvi predlagateljev, da jim ni znano, kdo so pravni nasledniki. Zgolj sklicevanje na določilo 6. člena ZVEtL-1 in navedba izpodbijanega sklepa, da sodišče pravnih naslednikov po prenehanju nasprotne udeleženke ni moglo ugotoviti, ne zadoščata standardu obrazloženosti. Sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem je tudi bistveno hitrejši in krajši in bi bila zadeva končana v bistveno krajšem času, kot pa v predmetnem postopku. Neutemeljena je tudi ugotovitev izpodbijanega sklepa, da obstaja negotovost udeležencev predmetnega postopka in je ogrožen pravni položaj udeležencev, ki se v zemljiško knjigo še niso uspeli vpisati kot lastniki.

3Predlagatelji v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu temelji na prvem odstavku 6. člena ZVEtL-1, po katerem sodišče v primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, pa je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, po uradni dolžnosti postavi skrbnika za poseben primer za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka, razen če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, naj prevzamejo postopek.

6Sodišče odločitve ni oprlo na prvi del navedenega prvega odstavka 6. člena ZVEtL-1 (ko oseba umre oziroma preneha med postopkom), kot ugotavlja tudi pritožnik. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec prenehal obstajati pred začetkom postopka, sodišče pa ni moglo brez odlašanja ugotoviti pravnih naslednikov. Pritožnik neutemeljeno navaja, da je sklicevanje izpodbijanega sklepa na drugi del določila 6. člena ZVEtL-1 pravno zmotno. ZVEtL-1 v navedeni določbi odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja (več), ne more biti stranka postopka. Za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, a je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo v obravnavanem primeru, mora sodišče naslednikom take osebe po uradni dolžnosti postaviti skrbnika za poseben primer, kot je v obravnavanem primeru pravilno storilo sodišče prve stopnje.

7Večina zemljišč, glede katerih predlagatelji uveljavljajo, da so pripadajoča zemljišča stavb, je po stanju zemljiške knjige družbena lastnina v uporabi M., z.o., za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila s sklepom Srg ... z dne 20. 1. 2010 izbrisana iz sodnega registra. Pravnim naslednikom je zato postavilo pritožnika za skrbnika za posebni primer. Kot že navedeno je za primere, ko niso znani pravni nasledniki zemljiškoknjižnega lastnika (pa jih ni mogoče ugotoviti brez odlašanja), postavitev skrbnika za poseben primer izrecno predvidena v zakonu.

8Toženec neutemeljeno navaja, da sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP – v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da pravnih naslednikov ni moglo ugotoviti. Glede na to, da pritožnik navaja, da naj pravnih naslednikov sploh ne bi bilo, je pogoj, da pravnih naslednikov ni mogoče ugotoviti brez nepotrebnega odlašanja, podan.

9Pritožnik neutemeljeno obširno pojasnjuje, da je treba kot specialni predpis uporabiti ZFPPIPP, ki se uporablja v konkretnem primeru, in da bi bilo treba nad pozneje najdenim premoženjem nasprotne udeleženke opraviti stečajni postopek v skladu s prvim odstavkom 443. člena ZFPPIPP. Kot utemeljeno navajajo predlagatelji v odgovoru na pritožbo, v zakonski ureditvi ni opore za razlago, kot jo podaja pritožnik. Nasprotno, določba prvega odstavka 6. člena ZVEtL-1 predstavlja lex specialis v primerjavi s 443. členom ZFPPIPP, saj ureja procesno postopanje v postopkih po ZVEtL-1, 443. člen ZFPPIPP pa procesne možnosti upnikov izbrisanih pravnih oseb na splošno. Odločilni pogoj za začetek stečaja nad naknadno najdenim premoženjem je, da je to premoženje v lasti izbrisane pravne osebe. Predlagatelji zato pravilno navajajo, da je odločitev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 prejudicialnega pomena za začetek stečaja nad nepremičninami. Sodišče prve stopnje je zato v tej zadevi pravilno uporabilo specialno določbo 6. člena ZVEtL-1 (in ne določb ZFPPIPP - primerjaj 42. člen ZVEtL-1).

10Ob povedanem je nerelevantno sklicevanje na dejstvo, da naj bi bil stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem bistveno krajši in hitrejši. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča, da neurejeno zemljiškoknjižno stanje ustvarja negotovost in ogroža pravni položaj udeležencev.

11Za zdaj še ni izkazano, ali obstajajo pravni nasledniki nasprotne udeleženke (po navedbi pritožnika jih ni, medtem ko obstoj teh predlagatelji utemeljujejo na 48. in 48.a členu Zakonu o zadrugah (ZZad)) oziroma kdo so, zato je izpodbijana odločitev v II. in III. točki izreka o postavitvi skrbnika za poseben primer pravilna, vključno z odločitvijo o začasnosti njegove funkcije.

12Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. točka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).