VDSS Sklep Psp 206/2019

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 3. 2017 ter odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da odvetniku pooblastila za zastopanje ni podelil iz previdnosti, ker bi se s tem izpostavil tveganju, da v kolikor ne bo več izpolnjeval pogojev za brezplačno pravno pomoč od 20. 3. 2019 dalje (zaposlitev), bi moral sam prevzeti finančno breme. O tem je obvestil Službo za brezplačno pravno pomoč. S tem v zvezi je tudi predlagal preklic in preložitev glavne obravnave, čemur pa sodišče prve stopnje ni ugodilo. Zaradi takega ravnanja mu je bila storjena težko popravljiva škoda in kršena pravica do zagovora pred sodiščem. Posledično je bilo tudi ravnanje sodišča arbitrarno, saj mu ni omogočilo zagovora, glavna obravnava pa je bila izpeljana brez njegove prisotnosti. Dokazna ocena sodišča je tako pomanjkljiva in je tudi ni mogoče preizkusiti. Tudi izrek sodne odločbe je nerazumljiv. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo glede presoje ali ima status zavarovanca po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)². Kršena pa je bila tudi določba 285. člena ZPP, saj sodišče od tožnika ni pridobilo podatka, ki se nanaša na višino dohodka, kar pa je po njegovem mnenju bistveno za rešitev predmetne zadeve. S tem v zvezi se tudi sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Pritožba ni popolna.

4ZPP v 335. členu določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika.

5Iz pritožbe izhaja, da le-ta vsebuje le žig, ki pa ga ni mogoče šteti za lastnoročni podpis. V tem primeru gre torej za pritožbo, ki ni lastnoročno podpisana.

6Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. ZPP namreč v 336. členu določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. O tem se je že v več zadevah izrekla tudi že sodna praksa³.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 352. člena ZPP pritožbo kot nepopolno zavrglo.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Glej sklep Psp 129/2018 z dne 5. 7. 2018, sklep Psp 115/2019 z dne 9. 5. 2019, sklep Cst 52/2019 z dne 30. 1. 2019.