VSC Sklep Cp 32/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Med predlagateljema in njunima mladoletnima vnukoma, ki sta nameščena v rejniški družini, so bili s sklepom Okrožnega sodišča v Celju N 168/2016 z dne 15. 6. 2017 stiki urejeni tako, da potekajo v prostorih kriznega centra pod nadzorom strokovnega delavca vsako drugo in četrto sredo v mesecu med 15.00 in 17.00 uro.

2Predlagatelja sta 13. 10. 2017 zoper center za socialno delo, ki je skrbnik mladoletnih otrok, očeta mladoletnih otrok, center za socialno delo, ki skrbi za nadzor stikov, mladoletna otroka ter rejnika mladoletnih otrok vložila predlog za ureditev stikov. Predlagala sta, da naj stiki z otrokoma potekajo vsak tretji vikend v mesecu od sobote od 10.00 ure do nedelje do 16.00 ure ter vse praznike in šolske počitnice od 16.00 ure od dneva pred začetkom praznika oziroma počitnic do 19.00 ure na zadnji dan praznika oziroma počitnic. Prevzem otrok bi se vršil po predlagateljih, na naslovu bivanja rejnika.

3Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje stike, določene s sklepom N 168/2016, nadomestilo z odločitvijo, da ti potekajo v prostorih kriznega centra pod nadzorom strokovnega delavca (oziroma izven prostorov tega centra, če strokovni delavec oceni, da takšen stik ni v škodo otrok) vsako tretjo sredo v mesecu med 15.00 in 18.00 uro. Kar sta predlagatelja zahtevala več ali drugače, je zavrnilo. Sklenilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

4V pravočasni pritožbi predlagatelja uveljavljata vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo s takšno določitvijo stikov, s katero bo v celoti ugodeno predlogu oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5Pritožba ni utemeljena.

6Očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP¹) pritožnika utemeljujeta s trditvami o pomanjkljivosti, nerazumljivosti, nejasnosti in protislovnosti izpodbijane odločitve. Da je pravico do pritožbe zoper razloge o odločilnih dejstvih moč uresničiti, izhaja že iz same pritožbe, saj pritožnika razloge sklepa, katerih vsebine po njunem ni moč preizkusiti, kritizirata in z njimi polemizirata. Kršitev, na obstoj katere sicer pazi po uradni dolžnosti tudi pritožbeno sodišče (drugi odstavek 350. člena ZPP), tako ni podana zato, ker obrazložitev omogoča preizkus.

7Nadalje ni podana niti očitana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t.i. protispisnost), saj pritožba nepravilnega prenosa kakšnega konkretnega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sklep niti ne očita.

8Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena Ustave pritožnika vidita v dejstvu, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje izvedenca mag. D. T.. Navajata, da iz mnenja izvedenca izhajajo pomembne ugotovitve glede koristi otrok, ki so odločilne tudi za presojo glede določitve režima stikov, in sicer, da je situacija, v kateri potekajo stiki, nenaravna, da predlagatelja zaradi tutorstva in nadzora, ki ju izvaja strokovna delavka, ne moreta biti povsem sproščena in spontana ter da bi bilo potrebno otrokoma omogočiti, da bi predlagatelja obiskovala na njunem domu. Trdita, da bi izvedenec o vseh ugotovitvah, ki izhajajo iz njegovega mnenja, lahko izpovedal še kaj več, zlasti v tistih delih, kjer je zaznati razhajanja z ugotovitvami sodne izvedenke prof. dr. ...

9V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje uporabilo izvedensko mnenje izvedenca ... z dne 29. 9. 2017 kot dokazno sredstvo zaradi ugotavljanja odnosov med predlagateljema, rejnico in otrokoma (219.a člen ZPP). Izvedenec D. T. je kot sodni izvedenec s področja klinične psihologije odraslih in klinične psihologije – starševstvo in skrbništvo to mnenje izdelal tekom upravnega postopka za potrebe ugotavljanja sposobnosti predlagateljice za opravljanje rejništva za vnuka. V predmetni zadevi pa je bila zaradi ugotovitve koristnosti stikov otrok s predlagateljema angažirana Ž. T. kot sodna izvedenka s področja medicine – psihiatrija, otroška in mladostniška psihiatrija. Izvedenski mnenji, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, sta bili namenjeni dokazovanju različnih dejstev, njuna dokazna tema ni bila ista in zato med seboj niti nista mogli biti v nasprotju kot to trdi pritožba. Trditev pritožnikov, da se je izvedenec D. T. ukvarjal z vprašanjem koristnosti stikov ni pravilna, saj le-to niti ne spada v njegovo strokovno področje. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da na vprašanje okolja, v katerem bi bil zagotovljen nadaljnji zdrav razvoj otrok in v katerem bi bila njuna osebnostna prilagoditev uspešna, sploh ne more kompetentno odgovoriti. Dejstvo, da je izvedenec D. T. v svojem mnenju ″zapisal opažene pozitivne stvari, ki so s strani starih staršev koristne za otroka″, kot je to opisala izvedenka Ž. T.², samo po sebi še ne pomeni, da se je oziroma, da bi se lahko izvedenec D. T. opredelil do koristnosti stikov, saj je tudi sam pojasnil, da z znanjem s področja otroške klinične psihologije ne razpolaga. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi ugotovitve koristnosti stikov predlagano nadaljnje izvajanje dokaza z izvedencem D.T. ni potrebno. Ker sodišče prve stopnje torej iz upravičenih razlogov ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem izvedenca D. T., očitana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega 339. člena ZPP ni podana.

10Gornjo kršitev predlagatelja uveljavljata tudi iz razloga, ker se naj sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do pripomb, ki sta jih podala v zvezi z mnenjem izvedenke Ž. T. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se je sodišče prve stopnje mestoma izrecno opredelilo do pripomb predlagateljev (v točkah od 42 do 52), mestoma pa je tudi v preostalo obrazložitev povzelo svoje odgovore na stališča predlagateljev (v točkah 53 do 62). Ker torej iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti predlagateljev, jih obravnavalo ter se opredelilo do vseh odločilnih navedb, ki sta jih v zvezi z izvedenskim mnenjem Ž. T. podala predlagatelja, očitek kršitve pravice predlagateljev do izjavljanja ni utemeljen.

11Pritožba v dejstvu, da sodišče prve stopnje otrokoma ni priznalo statusa udeleženca, čeprav sta ju predlagatelja v predlogu označila kot nasprotna udeleženca, vidi kršitev 19. člena ZNP ter 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12Po 19. členu ZNP ima status udeleženca tudi oseba, proti kateri je predlog vložen, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V družinskih zadevah je važno, da je otrok subjekt postopka³. Zato je potrebno na podlagi otrokove zrelosti, starosti in volje presojati, ali lahko otrok to svojo subjektiviteto uresničuje.

13V predmetnem postopku je bilo odločeno o stikih med starima staršema in njunima vnukoma. Po 106.a v zvezi z 202. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR⁴) sodišče odloča o takih stikih, ko se otrokovi starši, otrok, če je sposoben razumeti pomen sporazuma in stari starši o njih ne morejo sporazumeti. V času izdaje izpodbijanega sklepa sta bila otroka stara osem let starejši ter pet let in devet mesecev mlajši. Pritožba ne izpodbija prvostopne ugotovitve, da otroka nista sposobna sama uresničevati svojih procesnih pravic. Upoštevaje vse posebne okoliščine te zadeve, ko je mati otrok umrla, oče pa je v zaporu, ter upoštevaje resnost te zadeve, v kateri se odloča o stikih otrok z njunima starima staršema potem, ko sta bila otroka v času trajanja družinskega življenja med njimi nameščena v rejniško družino, skrbnik otrok pa je center za socialno delo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta otroka imela možnost biti slišana⁵. Zaradi zagotovitve svojih interesov sta bila namreč dovolj vpletena v postopek odločanja o stikih s tem, ko je bil v postopku udeležen njun skrbnik, ki je uveljavljal in izpostavljal vse okoliščine, ki so otrokoma v korist. Pritožnika prvostopne ugotovitve, da so v predmetni zadevi pravice in koristi otrok varovane že zato, ker sta predlagatelja v zvezi z udeležbo otrok v tem postopku kot nasprotnega udeleženca označila skrbnika otrok, niti ne izpodbijata. Tako je na dlani, da predlagatelja očitno kot pritožbeno sporno izpostavljata le okoliščino, da v uvodu sklepa poleg ostalih nasprotnih udeležencev nista navedena še otroka. V obeh primerih, z ali brez otrok, je namreč odločeno o stikih med otrokoma in njunima starima staršema. Zato z odločitvijo, ki ima v obeh primerih enak pravni in dejanski pomen, v kakšno od ustavno in konvencijsko varovanih pravic otrok niti ni moglo biti poseženo.

14Pritožnika trdita, da je kršitev 19. člena ZNP ter kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP podana tudi zato, ker rejnica ni pravilno nastopala kot udeleženka v postopku, saj njeni osebni podatki niso bili razkriti. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni razkrilo podatka o imenu in naslovu rejnice, samo po sebi še ne pomeni, da se je postopka kot nasprotni udeleženec udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka (76. in 77. člen ZPP).

15Pritožba trdi, da so razlogi prvostopnega sodišča za nerazkritje rejničinih podatkov neutemeljeni, ker so bili poleg podatkov o lokaciji bivanja otrok ti podatki razkriti na spletu že v letu 2017. Meni, da z razkritjem podatkov v tem postopku koristi otrok ne morejo biti ogrožene, ker so itak vsi udeleženci postopka dolžni spoštovati tajnost postopka in je zato skrb, da bi mediji izvedeli za ime rejnice, odveč.

16Sodišče prve stopnje je presodilo, da se glede na politično in medijsko izpostavljenost primera podatki o rejnici v tem postopku ne razkrijejo zaradi varovanja koristi otrok. Pritožbeno zatrjevano razkritje podatkov v letu 2017 in dejstvo, da je kršitev tajnosti postopka kaznivo dejanje, samo po sebi ne more omajati pravilnosti te ugotovitve. Ob neizpodbiti ugotovitvi, da še vedno obstoji nevarnost izpostavitve otrok ter s tem stigme in diskriminacije v okolju, v katerem bivata, se odločitev o nerazkritju rejničinih podatkov zaradi varovanja koristi otrok izkaže za materialnopravno pravilno.

17Pritožnika pravilno menita, da je potrebno v predmetni zadevi pri določitvi stikov upoštevati, da je bilo z odvzemom otrok poseženo v predlagateljičino pravico do družinskega življenja⁶. Med predlagateljema in njunima mladoletnima vnukoma je namreč v času, ko sta bila brez skrbi staršev, nastala tesna vez. Pri presoji stopnje varstva družinskega življenja je potrebno to vez in okoliščine, v katerih je ta vez nastala, upoštevati⁷, tudi zato, ker sta bila otroka nameščena v rejniško družino s strani pristojnih služb. Med predlagateljema in otrokoma je namreč potrebno tudi zaradi reintegracije družine razvijati, podpirati ter nadzorovati ustrezne in redne stike⁸. Dejstvo, da so otrokoma stiki s predlagateljema v korist, je ugotovilo tudi prvostopno sodišče. Koristnost stikov sama po sebi pritožbeno sploh ni sporna. Sporen je zgolj obseg stikov in način, na katerega se bodo stiki opravljali. Zgolj dejstvo, da je med predlagateljema in otrokoma obstajalo družinsko življenje, vsebine stikov ne more določati, saj se ti določajo v obliki in na način, ki je otrokoma v korist.

18Ugotovitve prvostopnega sodišča, s katerimi je utemeljena izpodbijana odločitev o stikih, pritožba kritizira s trditvami o pristranskosti mnenja CSD, s povzemanjem rejničinih izjav, poročil o vsebini poteka posameznih stikov, pripetljajih ob stikih, ugotovitvami iz izvedeniških mnenj (tega in drugih postopkov), zapisniki oziroma povzetki stikov ter stališči stroke glede načina vzgoje otrok.

19Z lastnim videnjem zadeve, s katero pravzaprav pritožnika podajata lastno oceno izvedenih dokazov, pravilnosti dokazne ocene sodišča ni moč omajati. Na trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi stikov upoštevati mnenje otrok, velja odgovoriti, da se tako mnenje upošteva le, če je otrok sposoben razumeti njegove posledice in pomen. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da otroka takega mnenja nista sposobna podati (pritožnika pravzaprav niti ne trdita, da bi bila otroka sposobna podaje ustreznega mnenja), je postopalo pravilno, ko otrokoma niti ni dalo možnosti, da bi se glede stikov s starima staršema izjavila.

20Na pritožbeno polemiziranje v zvezi z vzgojo otrok, ki naj bi bila za otroka najbolj primerna, velja odgovoriti, da sta otroka oddana v rejništvo in da je za njuno vzgojo zadolžena rejnica (8. člen ZZZDR). Vprašanja v zvezi z načinom vzgoje, ki bi bil z vidika razvoja otrok najprimernejši oziroma, ki bi ga lahko oziroma naj bi ga po pritožbenih navedbah otrokoma nudila predlagatelja, zato za ta postopek niso odločilna.

21Ugotovitve izpodbijanega sklepa ne govorijo v prid pritožbenemu zavzemanju za izvedbo stikov ob koncu tedna. Prvostopno sodišče je namreč ugotovilo, da ta čas otroka potrebujeta za učenje in vaje ter da bi se zaradi izvedbe stikov prekinilo delo za šolo, katerega mora v tem času z otrokoma kontinuirano opravljati rejnica. Upoštevaje, da je za otroka najbolje, da dan za stike ostane sreda, ker sta stika na ta dan zdaj že navajena, se odločitev, da se stik praviloma opravi na sredo, izkaže za pravilno.

22Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bo moč ob stikih, ki bodo trajali uro dalj kot do sedaj, sprostitev ter igro dopolnjevati z bolj strukturiranimi konstruktivnimi dejavnostmi, za katere sta oba otroka zdaj že bolj sposobna. Glede na to, da je ugotovilo, da bi daljši in pogostejši stiki otroka preveč obremenjevali, sploh glede na kompleksnost funkcioniranja zaradi šolskih obremenitev, izvenšolskih dejavnosti in predvsem številnih zdravstvenih ter terapevtskih obravnav, pa se pritožba neutemeljeno zavzema za večji obseg stikov. Slednji namreč otrokoma ne bi bil v korist.

23Stiki pod nadzorom strokovnega delavca niso bili določeni le zaradi kontrole predlagateljev kot to želi prikazati pritožba. Gre namreč predvsem za socialno in psihološko podporo nudeno s strani strokovno usposobljene osebe vsem deležnikom stika s ciljem, da se omogoči kar najbolj ustrezen kontakt med otrokoma in njuno družino, katero predstavljata stara starša. Ob ugotovitvah prvostopnega sodišča, katerih pritožba niti ne kritizira, je gotovo, da predlagatelja tako podporo potrebujeta, sploh glede na psihično stanje otrok. Zato se pritožbeno zahtevana možnost določitve stikov brez nadzora strokovnega delavca izkaže za neprimerno, saj ne bi bila v korist otrok.

24Kraj stikov, ki ga je določilo prvo sodišče, omogoča izvajanje stikov pod nadzorom, in to tako v notranjem kot zunanjem prostoru, kar gotovo pripomore k pestrosti dejavnosti, ki jih bosta predlagatelja lahko z otrokoma ob priliki stikov izvajala, in s tem h kvaliteti stika. Zato se pritožbe neutemeljeno protivi tudi določitvi opravljanja stikov v kriznem centru.

25Stališče pritožbe, da so stroški v zvezi s predmetnim nepravdnim postopkom predlagateljema nastali po krivdi nasprotnih udeležencev, ni pravilno. Odvzem otrok zaradi namestitve v rejniško družino namreč ne predstavlja zakrivljenega ravnanja v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, v posledici katerega bi morali nasprotni udeleženci predlagateljema povrniti stroške po krivdnem načelu.

26Pritožbeni razlogi se tako niso izkazali za utemeljene. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (3. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

27Stroške, ki so predlagateljema nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, morata predlagatelja kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 35. člena ZNP).

¹ Predmetni postopek se mora dokončati po določbah ZNP na podlagi prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 (Uradni list RS, št. 16/2019).
² V spisu na 11. strani Prepisa zvočnega posnetka z dne 16. 10. 2018 (listovna številka 279).
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1/2018 z dne 5. 4. 2018.
⁴ Ta se v predmetni zadevi uporablja na podlagi prvega odstavka 290. člena sedaj veljavnega Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ; Uradni list RS, št. 15/2017, 21/2018 – ZNOrg, 16/2019 - ZNP-1, 22/2019).
⁵ Primerjaj sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Jucius in Juciuvienė v. Litva, št. 14414/03 z dne 25. 11. 2008, § 30.
⁶ Poseg je bil ugotovljen s sodbo in sklepom II U 127/2016-14 z dne 11. 5. 2016 v zvezi s sodbo in sklepom I Up 161/2016 z dne 19. 10. 2016.
⁷ Primerjaj sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Manuello in Nevi v. Italija, št. 107/10 z dne 20. 1. 2015.
⁸ Primerjaj Priporočilo Sveta Evrope št. 2049 (2015) ter Smernice Generalne skupščine Združenih narodov št. 64/142 (2009).