VSC Sklep PRp 79/2019

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje zaradi prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 (prva alineja I. točke izreka izpodbijane sodbe) razveljavi in vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Prvo sodišče je v hitrem postopku o prekršku zahtevi za sodno varstvo (ZSV), ki jo je vložil storilec delno ugodilo in je plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa opr. št. 0000118315951 z dne 18. 5. 2018 tako spremenilo, da je postopek o prekršku zaradi prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 po 5. točki prvega odstavka člena 136 ZP-1 ustavilo, zaradi prekrškov po četrtem odstavku člena 37 ZPrCP in po 1. točki prvega odstavka člena 24 ZOIzk pa je storilčevo ZSV zavrnilo kot neutemeljeno, odločilo pa je še, da se sodna taksa ob upoštevanju drugega odstavka člena 147 ZP-1 ne določi.

2Odločitev prvega sodišča (prva alineja pod točko I.) napada prekrškovni organ s smiselnim uveljavljanjem pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, ki se nanašajo na razloge v točkah 21-23 obrazložitve izpodbijane sodbe in oporeka razlogom prvega sodišča o pričakovanjih višjega praga tolerance prekrškovnih organov, ki sicer opravljajo zelo zahtevno delo, zaradi česar je sodišče tudi napačno interpretiralo določbo drugega odstavka člena 7 ZJRM-1 ter posledično sprejelo napačno odločitev, da storilec z besedami, ki jih je na kraju izrekel policistoma, ni škodoval ugledu uradne osebe pri uradnem poslovanju in predlaga v tem delu ugoditev pritožbi in zavrnitev storilčeve ZSV.

3Pritožba je utemeljena.

4Pregled spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb in uradnega preizkusa napadene sodbe (člen 159 ZP-1) pokaže, da je prvo sodišče v skladu s četrtim odstavkom člena 65 ZP-1 po vloženi ZSV s strani storilca dopolnilo dokazni postopek, v katerem je poleg storilčevega zagovora zaslišalo še priče N. Š., V. D., A. K. ter oba policista I. V. in U. P.. Glede prekrškov po četrtem odstavku člena 37 ZPrCP in po 1. točki prvega odstavka člena 24 ZOIzk je sprejelo odločitev, ki je pritožbeno neproblematizirana, saj zoper ta del odločitve prvega sodišča pritožba s strani storilca ni dovoljena.

5Glede prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 pa je svojo odločitev pojasnilo v točkah 21-23 in strinjati se je s pritožbo, da so v tem delu razlogi nasprotujoči in nejasni. S tem, ko sodišče najprej pokloni vero zaslišanima policistoma U. P. in I. V, da ju je storilec žalil z omenjenimi besedami, saj je med storilcem in obema policistoma na kraju dogodka prišlo do situacije, ko naj bi storilec reagiral razburjeno in nekontrolirano (točka 23), in da s takimi žaljivimi besedami in dejanji ni škodoval ugledu uradne osebe pri uradnem poslovanju, pri čemer pa je posebej zapisalo, da mora imeti policija visok prag tolerance, ker opravlja zelo zahtevno delo, istočasno pa (točka 22) ugotavlja, da ni dokazano, da je storilec uresničil zakonske znake očitanega mu prekrška, ker se ni prepiral in ni vpil na policista, ker tega naj ne bi slišala nobena priča, je pa samo uporabil neprimerne komentarje, prihaja sodišče s takšnimi razlogi samo s seboj v nasprotje. Iz zapisanega, kar smiselno izpostavlja tudi pritožba, ni jasno, ali sodišče svojo odločitev o ustavitvi postopka gradi na nedokazanosti storilcu očitanega prekrška, oziroma tako izrečene besede, za katere istočasno (točka 23) šteje, da pa so bile žaljive in tudi izrečene, ni storil očitanega prekrška kar obrazloži s pričakovanjem o večjem pragu tolerance uradnih oseb. Ker so tako zapisani razlogi nejasni in nasprotujoči, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo prvemu sodišču v novo odločitev.

6V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče po potrebni ponoviti doslej izveden dokazni postopek, nato pa glede prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 sprejeti odločitev, ki bo morala biti obrazložena z jasnimi in prepričljivimi razlogi o tem, ali je storilec tako, kot izhaja iz opisa dejanskega stanja, ki je priložen prej citiranemu PN z dne 8. 5. 2018 obema policistoma izrekel tam navedene besede in, ali tako izrečene besede pomenijo nedostojno vedenje posameznika napram uradni osebi pri uradnem poslovanju (5. točka člena 2 ZJRM-1), kar je tudi podlaga za ugotovitev zakonitih znakov prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1, za katerega se storilec kaznuje zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju. Svojo odločitev pa bo moralo pojasniti z jasnimi in razumljivimi razlogi, osredotočenimi na očitek v opisu izdanega PN.