VSRS Sklep II DoR 390/2019

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Sporazum o ugotovitvi obsega, deležev in razdružitvi skupnega premoženja z dne 2. 12. 2015, ki sta ga sklenila prvi toženec in druga toženka v obliki notarskega zapisa, brez pravnega učinka (I. točka izreka), da sta vozili znamke BMW X3, letnik 2007, in vozilo znamke Toyota Prius, letnik 2007, skupno premoženje prvega toženca in druge toženke, in da znaša delež prvega toženca in druge toženke na tem premoženju 1/2 (II. in III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevka za razveljavitev učinkov prenosa lastninske pravice na premoženju iz II. točke izreka v razmerju med prvim tožencem in drugo toženko do deleža 1/2 (IV. točka izreka) in na ugotovitev, da je nepremičnina z ID znakom 4158869 skupno premoženje prvega toženca in druge toženke z deležema vsakega do 1/2 (V. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek zoper tretjega toženca za solidarno plačilo 83.541,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka). Ugodilo je tožbenemu zahtevku, da se razveljavijo učinki izročilne pogodbe, ki so jo 2. 2. 2015 sklenili toženci v obliki notarskega zapisa, in sicer do deleža 1/2 nepremičnine z ID znakom 0004 (VI. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka IV, V in VII izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Delno je ugodilo pritožbi druge toženke in tretjega toženca in izpodbijano sodbo v VI. točki izreka spremenilo tako, da je v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek. V izpodbijanem ter nespremenjen delu (točka I, II, III in VIII izreka) je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o pritožbenih stroških.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

− Ali povračilni zahtevek, ki se nanaša na ugotovljeni polovični delež na skupnem nepremičnem premoženju in zahteva za izplačilo denarne protivrednosti polovičnega deleža predstavljata razdružitev skupnega premoženja v pravdi in ali za preprečitev razdružitve v pravdi zadošča že neobrazloženo nasprotovanje stranke in to tudi v primeru, ko vračilo v naravi ni mogoče?

− Ali je ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje in ugotovitev deležev bivših zakoncev na tem premoženju, šteti kot vračilo nepremičnine v naravi, v primeru ko je zakonec ob zaključku glavne obravnave tuj državljan, ki kot skupni lastnik pred izpodbijanim pravnim dejanjem, katerega posledica je povračilni zahtevek, ni bil vpisan kot skupni lastnik nepremičnega premoženja v zemljiški knjigi?

− Ali dejstvo, da je zakonec ob zaključku glavne obravnave tuj državljan, ki kot skupni lastnik pred izpodbijanim pravnim dejanjem, katerega posledica je povračilni zahtevek, ni bil vpisan kot skupni lastnik nepremičnega premoženja v zemljiški knjigi in zato ni mogoč vpis skupne lastninske pravice v zemljiški knjigi na njegovo ime, pomeni, da vračilo nepremičnine v naravi ni mogoče?

− Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko glede na tožničine trditve nista ugotovili ničnosti izročilne pogodbe z dne 2. 2. 2015 in nista ugodili povračilnemu zahtevku oziroma zahtevku na plačilo denarnega nadomestila v višini 83.541,00 EUR, v kolikor vrnitev v naravi ni mogoča.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).