VSL Sklep I Cp 1209/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dedinji Z. C. postavilo začasno zastopnico, S. M., odvetnico v ..., z nalogo, da skrbi za varstvo pravic in koristi dedinje tako, da jo v postopku zastopa ter da se v roku 15 dni izjavi, ali odobrava opravljena dejanja dedinje od 12. 4. 2018 dalje.

2Zoper sklep je dedinja Z. C. vložila pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ji diagnoza, kot jo izpostavlja sodišče, nikoli ni bila postavljena. Ta se praviloma ugotavlja pri hudih kaznivih dejanjih, njej pa ni bilo kakšno kaznivo dejanje nikoli dokazano. Predloženi dokazi izvirajo iz leta 1996, sklep se opira na dvomljivo zdravstveno dokumentacijo. Pooblastila ni preklicala, je v stanju mirovanja za primer pravdanja, na zapuščinske obravnave pa hodi sama.

3Sodedinji na pritožbo nista odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD).

6Konkretni zapuščinski postopek se vodi od leta 2006. Na zapuščinski obravnavi dne 1. 6. 2018 sta dedinji D. A. in V. A. (sestri Z. C.) sodišče opozorili, da je pri sodedinji podana psihiatrična diagnoza osebnostne motnje s psihotičnimi pomiki, zaradi katere se je že zdravila. Glede na to, da je v pravdni zadevi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani I P 700/2018 Z. C. sama predložila svojo psihiatrično dokumentacijo¹, je sodišče prve stopnje v smislu navedene določbe, postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi podal strokovno mnenje o tem, ali je dedinja sposobna razumeti pomen svojih ravnanj v tem postopku ter jih veljavno in samostojno opravljati. Ker se dedinja na pregled ni odzvala, izvedenec mnenja ni mogel izdelati. Je pa pojasnil, da se je dedinja zdravila v PB ... v letu 1996 in bila 17. 2. 1997 invalidsko upokojena z diagnozo F 60.2 (disocialna osebnostna motnja), da pa po letu 1997 v zdravstveni dokumentaciji ni zabeleženega nobenega obiska pri psihiatrih, niti predpisa psihofarmakoterapije. Glede na tako staro dokumentacijo je menil, da brez novega psihiatričnega pregleda na zastavljeno vprašanje ni mogoče odgovoriti. Po predhodnem opozorilu dedinji, ki se ponovnemu vabilu na pregled ni odzvala, je sodišče prve stopnje ob uporabi določbe 215. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD sklepalo, da bi ta dokaz uspel² in z izpodbijanim sklepom dedinji postavilo začasno zastopnico (1. točka drugega odstavka in četrti odstavek 82. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

7Pritožbeno sodišče odločitve ne more preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

8Sodišče postopa po določbi 80. člena ZPP (v konkretnem primeru v zvezi s 163. členom ZD), če iz okoliščin primera ugotovi, da stranka ni sposobna doumeti dogajanja v zvezi s postopkom ter se ni sposobna prosto odločati in pravno veljavno izražati svoje volje. O obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti je potrebno odločiti s stopnjo zanesljivosti. Katere so tiste dejanske okoliščine (nastop stranke, vsebina njenih pisnih vlog …), ki so, razen obstoja 22 let stare psihiatrične dokumentacije, sodišče prve stopnje vodile do suma o obstoju pravdne sposobnosti dedinje Z. C., iz sklepa ni razvidno. Sodišču se do junija 2018 dvom o tem očitno ni pojavil. Samo obstoj 22 let stare psihiatrične dokumentacije in dejstva, da se dedinja ni želela podvreči zdravniškemu pregledu, v konkretnem primeru za zaključek o neobstoju njene procesne sposobnosti³, ne zadostuje. Glede na to, da iz sklepa niso razvidne nobene okoliščine, ki bi na podlagi predloženega procesnega gradiva ali ravnanja stranke v tem postopku, sodišče vodile do ugotovitve, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti Z. C., po mnenju pritožbenega sodišča zgolj formalno sklepanje po dokaznem bremenu, ker ustrezen dokaz po njeni krivdi ni bil izveden, ne zadostuje. Le če bi sodišče ugotovilo okoliščine v konkretnem postopku, ki porajajo sum v poslovno sposobnost dedinje, pa ostalo v dvomu glede njene procesne sposobnosti, bi lahko odločilo po dokaznem bremenu.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Če bo sodišče prve stopnje na podlagi podatkov spisa in ravnanj dedinje Z. C. v tem postopku, ponovno prišlo do zaključka o neobstoju njene poslovne sposobnosti, naj v sklepu, ki ga bo izdalo na podlagi določbe 80. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, navede katera so tista konkretna postopanja oziroma ravnanja dedinje, ki⁴ vodijo do takšnega zaključka. Šele če bo po presoji njenih konkretnih ravnanj v tem postopku ostalo v dvomu o njeni procesni sposobnosti, bo lahko, kot rečeno zaradi neizvedbe ustreznega dokaza⁵ po krivdi dedinje, o tem sklepalo po dokaznem bremenu.

¹ Ki naj bi navedeno potrjevala.
² Da bi torej izvedenec zaključil, da dedinja ni sposobna razumeti pomena svojih ravnanj v tem postopku ter jih veljavno in samostojno opravljati.
³ Ki ga sodišče prve stopnje izrecno niti ni napravilo.
⁴ Morda v zvezi z v letu 1996 postavljeno diagnozo.
⁵ Pregleda po izvedencu psihiatrične stroke.