VSL Sodba I Cp 1204/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka in prvotožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Tožnik je v uvodu tožbe navedel, da je predmet tožbenega zahtevka sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.² S tožbenim zahtevkom je zahteval, da so toženci dolžni podpisati Pogodbo o vzpostavitvi lastninske pravice in izbrisu stvarne služnosti v roku petnajstih dni od dneva pravnomočnosti sodbe, v nasprotnem primeru bo pogodbo v vsebini, kot je navedena v 1. točki izreka,³ nadomestila ta sodba. Za sporno zadevo je relevantna III/B tč. pogodbe, ki je del tožbenega zahtevka, ki se glasi: “M. K., J. O. in J. O.⁴ izrecno in brezpogojno dovoljujejo, da se na nepremičnini z ID znakom 0000 694/15-0 k. o. X⁵ vknjiži lastninska pravica v korist H. B.⁶ do celote. III. tč. pogodbe ima tudi naslov, ki se glasi „VKNJIŽBENA DOVOLILA“.⁷ Del tožbenega zahtevka je bila tudi III/A tč. pogodbe, kjer je bilo določeno, da tožnik izrecno in nepogojno dovoljuje, da se na nepremičninah⁸ izbriše služnostna pravica v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 697/2 k. o. X.⁹

2Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 27. 6. 2018 umaknil tožbo zoper drugo in tretjetoženca, ker sta med pravdo odtujila svoj delež na nepremičnini parc. št. 694/15, tako da je prvotoženec postal njen izključni lastnik. Tožnik je zato tožbo zoper drugo in tretjetoženeca umaknil in zahteval le od prvotoženca izpolnitev tožbenega zahtevka¹⁰, vendar drugo in tretje toženec nista privolila v umik tožbe.

3Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je „prvotoženec dolžan v roku petnajstih dni izdati zemljiškoknjižno listino z naslednjo vsebino: „ Prvo toženec¹¹ izrecno in nepogojno dovoljuje, da se na nepremičnini z ID znakom parc. 0000 694/15 vknjiži lastninska pravica v korist tožnika¹² do celote, v nasprotnem primeru bo listino nadomestila ta sodba (I). Kar je zahteval tožnik več oziroma drugače in glede drugo in tretjetoženca je tožbeni zahtevek zavrnilo (II). Sodišče je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik izrecno in nepogojno dovolil, da se pri nepremičninah¹³ izbriše služnostna pravica poti v korist vsakokratnega lastnika parcelne številke 627/2 k. o. X (III). Sodišče prve stopnje je ugotovilo so pravdne stranke sklenile Pogodbo o ugotavljanju dejanskega stanja in o razdružitvi solastnine z dne 20. 2. 2011¹⁴ in da je med njimi obstajalo soglasje volj, da tožnik pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je dobila parc. št. 694/15 po parcelaciji. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je v 4. točki 4. člena pogodbe prišlo do pisne napake, ker je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno, da se parcelira parc. št. 694/1 in ne parc. št. 695/1, kot je bilo zmotno zapisano v pogodbi. Ker toženci niso želeli izstaviti tožniku zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče prve stopnje prvotožencu, kot sedaj izključnemu lastniku parc. št. 694/15,¹⁵ naložilo, da izda zemljiškoknjižno listino, s katero dovoljuje, da se na nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist tožnika, saj bo v nasprotnem primeru listino nadomestila sodba.

4Prvotoženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je tožnik s tožbo zahteval, da prvotoženec z njim sklene pogodbo o vzpostavitvi lastninske pravice in izbrisu stvarne služnosti, ne pa, da mora toženec izdati tožniku zemljiškoknjižno listino, s katero bo dovolil vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini do celote v korist tožnika. Tožnik je zahteval sklenitev pogodbe, zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, ali je toženec dolžan skleniti pogodbo s tožnikom. Sodišče ni odločalo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Iz 4. točke 4. člena pogodbe izhaja, da ni bilo dogovorjeno, da bo lastninska pravica na odmerjenem delu parc. št. 695/1 (in tudi ne na 694/1) prišla na tožnika. Dogovorjeno je le bilo, da bo ta nepremičnina pripisana v vložek, v katerem se nahaja gospodujoča parcela v lasti tožnika. Parc. št. 694/1 služi kot dostopna pot lastnikom okoliških nepremičnin, na katerih stojijo stanovanjske hiše. Tožnik ni pojasnil razlogov, zaradi katerih bi bila dostopna pot po nepremičnini izključno v njegovi lasti. Do napake v zapisu v pogodbi ni moglo priti, ker sta tako parc. št. 695/1 kot parc. št. 694/1 zapisani v istem odstavku pogodbe. Nesmiselno bi bilo, da bi bila v 4. točki 4. člena pogodbe označena parc. št. 694/1, saj bi bila v takem primeru v istem stavku navedena dvakrat, kar bi pomenilo, da bi nepremičnina istočasno predstavljala gospodujočo in služečo nepremičnino. Priča B. J. je bil pristranski. Postavil se je na stran tožnika. Sodišče je upoštevalo njegovo izpoved, ni pa ocenilo vseh dokazov skupaj. Sodišče ni upoštevalo izpovedb tožencev. Sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Prvotoženec zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

5Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožba zatrjuje, da sodba nima razlogov in da so si razlogi v sodbi med seboj v nasprotju. Vse te pritožbene trditve so neutemeljene,¹⁶ ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe podrobno in argumentirano pojasnilo razloge, na katerih temelji odločitev, v teh razlogih pa tudi ni nasprotij. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni celovito presojalo dokazov in da ni upoštevalo izpovedb tožencev. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo njihove izpovedbe, pojasnilo je razloge, zaradi katerih tem izpovedbam ne sledi oziroma zaradi katerih razlogov dejstva, ki so jih zatrjevali, niso izkazana. Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na metodološkem napotku iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbene navedbe so v tem delu tudi pavšalne, zato podrobnejši odgovor na te pritožbene trditve ni potreben. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena ZPP), pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

8Tožnik v tožbi zatrjuje, da je s toženci sklenil veljavni pravni posel za prenos lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 694/15. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 49. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ). Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (drugi odstavek 49. člena SPZ). Za veljaven prenos lastninske pravice je potreben veljaven zavezovalni posel, razpolagalna sposobnost odsvojitelja in razpolagalni pravni posel. Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo se dovoli na podlaga zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni pravni posel) ali na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (glej 1. in 5. tč. prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1),¹⁷ s tem, da mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen (prvi odstavek 41. člena ZZK-1).

9V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da je tožnik sklenil veljavni zavezovalni pravni posel,¹⁸ v postopku tudi ni bila sporna razpolagalna sposobnost tožencev ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla oziroma sedaj prvotoženca, ki je med pravdnim postopkom postal izključni lastnik nepremičnine in ker je za veljaven prenos lastninske pravice potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, je tožnik upravičen zahtevati od prvotoženca sklenitev razpolagalnega pravnega posla.

10Prvotoženec v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval sklenitev pogodbe o vzpostavitvi lastninske pravice, sodišče prve stopnje pa je tožnika obsodilo, da je dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik zahteva od toženca podpis listine, ki je v naslovu III. tč. pogodbe označena kot „VKNJIŽBENA DOVOLILA“, III/B točka pa je po vsebini listina, ki se zahteva pri izdaji zemljiškoknjižnega dovolila.¹⁹ V tožbenem zahtevku je tožnik tudi zahteval, da v primeru, če prvotoženec te listine ne bo podpisal, bo vsebino te listine nadomestila sodba, kar pomeni, da se bo vknjižba tožnikove lastninske pravice na nepremičnini dovolila na podlagi sodbe (glej 5. tč. prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče iz teh razlogov ugotavlja, da zahtevek ni bil prekoračen, ker sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo nekaj drugega (extra petitum), kot je zahteval, in tudi ne več, kot je zahteval (ultra petitum).

11Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je ugotovilo, da je bilo med pravdnimi strankami dogovorjeno, da bo na podlagi parcelacije tožnik pridobil v last del parcele 694/1, ki v naravi predstavlja pot do njegove stanovanjske hiše. Ta del nepremičnine pa je na podlagi parcelacije dobil parc. št. 694/15.

12Služnostna pot do tožnikove nepremičnine je potekala po parc. št. 694/1 in ne po parc. št. 695/1, zato je logična posledica, da bi morala biti v 4. tč. 4. člena pogodbe navedena parc. št. 694/1. V tem členu je namreč določeno, da bo v postopku parcelacije del parcele, ki predstavlja služnostno pot v korist tožnika (torej parc. št. 694/1), označen kot posebna parcelna številka ter bo odpisan in pripisan v vložek, v katerem je gospodujoča parcela v lasti tožnika. Nelogično je ravno to, da je v pogodbi navedena nepremičnina, po kateri služnostna pot ne poteka.

13Dogovor med pravdnimi strankami o prenosu lastninske pravice na nepremičnini je prepričljivo potrdil tožnik, predvsem pa priča B. J., ki je sestavljal pogodbo za pravdne stranke. B. J. je prepričljivo pojasnil, da je pri sestavi pogodbe napačno vpisal parcelno številko in da so vse pogodbene stranke vedele, da bo tožnik ob parcelaciji pridobil nepremičnino v last v zameno, da bo izbrisal služnostno pravico, ki jo je imel vpisano na nepremičninah last tožencev. Pritožba ne pojasni razlogov, zaradi katerih bi bila priča pristranska, s tem, da se je prvotoženec s pričo dogovoril, da sestavi pogodbo in mu je za to delo tudi plačal. Ni tudi relevantna okoliščina v tem postopku, ki jo izpostavlja pritožba, da nepremičnino potrebujejo tudi lastniki drugih nepremičnin.

14Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15Prvotoženec s pritožbo ni uspel, tožnik pa v odgovoru na pritožbo ponavlja dejstva, ki jih je že navajal v postopku pred sodiščem prve stopnje, s tem, da se le pavšalno opredeli glede pritožbenih trditev v zvezi s prekoračitvijo tožbenega zahtevka, zato njegova vloga v pritožbenem postopku ni bila potrebna. Iz teh razlogov prvotoženec in tožnik krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Pravdni stranki sta na enak način označevali sporni predmet v nadaljnjih vlogah.
² Podrobneje glej posamezne točke iz pogodbe na l. št. 4 – 7 in na l. št. 53 – 56, ki so del tožbenega zahtevka.
³ Toženci v tem postopku. Pri vsakem tožencu je v tožbenem zahtevku navedeno njegovo stalno bivališče in EMŠO.
⁴ V nadaljevanju parc. št. 694/15 oziroma nepremičnina.
⁵ Tožnika v tem postopku. V tožbenem zahtevku je navedeno tudi njegovo stalno bivališče in EMŠO.
⁶ Glej l. št. 5 in 54.
⁷ Določno so navedene parc. št.; glej tožbeni zahtevek na l. št. 54. Te nepremičnine so bile v lasti tožencev.
⁸ Katere lastnik je tožnik.
⁹ Glej l. št. 55.
¹⁰ Naveden je natančen naslov in EMŠO prvotoženca.
¹¹ Naveden je naslov tožnika in njegov EMŠO.
¹² Ki so v lasti tožencev; podrobneje glej označene parcelne številke v III. tč. izreka sodbe.
¹³ V nadaljevanju pogodba.
¹⁴ Iz tega razloga je bil zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugo in tretjetoženca.
¹⁵ Res pa je, da bi sodišče prve stopnje lahko v izreku in v obrazložitvi sodbe bolj določno navedlo, kateri del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen. Navedlo je le: „Kar je zahtevala tožeča stranka več oziroma drugače in glede drugo in tretjetoženca se tožbeni zahtevek zavrne“, vendar ta opustitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe oziroma na vedenje, v katerem delu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
¹⁶ Navedeni določbi sta relevantni v tem sporu glede listin, ki so potrebne za vpis tožnikove lastninske pravice na nepremičnini.
¹⁷ Kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te obrazložitve.
¹⁸ Torej tudi overitev podpisa, kot to določa prvi odstavek 41. člena ZZK-1.