UPRS Sklep I U 426/2018-28

Tožba se zavrže.

1Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa, v kateri navaja, da je dne 26. 7. 2017 pri Okrožnem sodišču v Krškem vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in ker ni dobil odgovora, je vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa. Tožnik je nato na drugostopenjski organ vložil vlogo, v kateri je vprašal, kdaj je le-ta prejel pritožbo zoper ravnanje prvostopenjskega organa. Ugotovil je, da prvostopenjski organ pritožbe ni predložil drugostopenjskemu organu. Nato je drugostopenjskemu organu podal zahtevo za izdajo akta druge stopnje. Drugostopenjski organ je pozval prvostopenjski organ, naj odloči v roku 10 dni. Dne 5. 1. 2018 je prvostopenjski organ poslal mail tožniku. Tožnik se ne strinja z navedenim dopisom, da naj bi ta predstavljal odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Meni, da prvostopenjski organ ni bil več stvarno pristojen za odločanje o njegovi vlogi in meni, da je v svojem odgovoru neresnično predstavljal vlogo tožnika, vloženo 26. 7. 2017. Meni tudi, da če prvostopenjski organ nima v posesti materializirane informacije, bi moral izdati zavrnilno odločbo. Tožnik nato obsežneje opisuje, da so v identični situaciji nekateri drugi državni organi izdali zavrnilno odločbo. Pri tem tožnik v svoji tožbi obsežno citira določbe različnih predpisov (Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - v nadaljevanju ZDIJZ, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Ustavo Republike Slovenije in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah).

2Po pozivu sodišča je tožnik postavil še tožbeni zahtevek in sicer primarno, naj sodišče odredi prvostopenjskemu organu, da mu zahtevano informacijo posreduje v materializirani obliki, torej v obliki dokumenta, podrejeno pa, naj tožniku izda zavrnilno odločbo. Hkrati ponovno obsežno pojasnjuje, zakaj je bilo po njegovem mnenju ravnanje obeh organov nepravilno.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da ji je prvostopenjski organ po pozivu odgovoril, da je bila vloga tožnika, s katero je zahteval dostop do informacij javnega značaja, na prvi pogled očitno nekonsistentna, nerazumljiva in brez razumne vsebine in zato nanjo prvostopenjski organ ni odgovoril, ker se mu ne zdi smiselno odgovarjati na nerazumne in nesmiselne vloge, še zlasti po tem, ko je tožniku že sporočil podatke v zvezi zahtevo za preiskavo, in tudi iz same zahteve za dostop do informacij javnega značaja sploh ni jasno, zakaj naj bi nekateri od sodnikov prvostopenjskega organa vlagali ovadbe zoper delavce Policijske uprave Novo mesto. Razen tega pa je tožniku prvostopenjski organ vseeno odgovoril na njegovo zahtevo in sicer da nihče od sodnikov zoper osebe, ki jih navaja tožnik, ni vložil nobene ovadbe. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da je v konkretnem primeru prvostopenjski organ tožniku v celoti ugodil in mu po pozivu drugostopenjskega organa posredoval zahtevano informacijo, kar pomeni, da organ prve stopnje s tem ni več v tako imenovanem molku. Po ZDIJZ pa ni nujno, da organ izda upravno odločbo, saj se skladno z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ izda pisno odločbo le v primeru, če se zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno ali v celoti zavrne. Prvostopenjski organ pa se ne odreče stvarni pristojnosti s tem, če reši zahtevo v postopku po ZDIJZ po izteku zakonskega roka iz 23. člena ZDIJZ ali po pozivu prosilca ali drugostopenjskega organa zaradi pritožbe zaradi molka. Sicer pa je drugostopenjski organ izdal upravni akt, to je sklep z dne 11. 6. 2018, s katerim je tudi formalno zaključil pritožbeni postopek zaradi molka prvostopenjskega organa. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožnik je bil nato v skladu z drugim odstavkom 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pozvan, naj v roku 15 dni sporoči sodišču, ali je z izdanim sklepom drugostopenjskega organa zadovoljen ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt.

5Tožnik je na navedeni poziv sodišča odgovoril z vlogo, ki jo je sicer poimenoval kot „tožba za odpravo akta“, sodišče pa je vlogo smiselno obravnavalo kot razširitev tožbe na novo izdani akt. Gre za sklep Informacijskega pooblaščenca št. 0900-198/2017/10 z dne 11. 6. 2018, s katerim je drugostopenjski organ ustavil pritožbeni postopek. V obrazložitvi sklepa med drugim ugotavlja, da je prvostopenjski organ zahtevi prosilca z dne 26. 7. 2017 v celoti ugodil. Če organ zahtevi za dostop ugodi, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ ne izda posebne odločbe, ampak o tem napravi uradni zaznamek.

6Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo tudi prvostopenjski organ, to je Okrožno sodišče v Krškem, od katerega pa odgovora na tožbo neposredno ni prejelo, pač pa je dopis Okrožnega sodišča v Krškem Su 119/2018 z dne 21. 8. 2018 Upravnemu sodišču RS dne 23. 8. 2018 priložil tožnik. Iz dopisa izhaja, da Okrožno sodišče v Krškem Upravnemu sodišču RS sporoča, da se v celoti strinja z navedbami tožene stranke in da prilaga tudi prejete dopise, ki jih je pošiljala tožeča stranka v tistem obdobju. Sodišče zaradi narave odločitve v tej zadevi posebej ni ponovno pozivalo Okrožnega sodišča v Krškem, naj neposredno sodišču odgovori na poziv za morebitni odgovor na tožbo.

7Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

8Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj.

9Tožnik je v upravnem postopku vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, naj mu predsednik Okrožnega sodišča v Krškem sodnik A.A. sporoči, kdaj je kot sodnik skladno s prvim odstavkom 145. člena ZKP podal Specializiranemu državnemu tožilstvu kazensko ovadbo zoper uradni osebi policije B.B. in C.C.. Sodišče ugotavlja, da tožnik sicer res ni takoj dobil odgovora in se je zato s pritožbo obrnil dne 26. 9. 2017 na drugostopenjski organ. Nadalje sodišče tudi ugotavlja, da je sicer res, da prvostopenjski organ po prejemu pritožbe le-te ni takoj posredoval drugostopenjskemu organu, kar je razvidno iz dopisa drugostopenjskega organa z dne 24. 11. 2017, kjer le-ta tožniku sporoča, da do tega dne drugostopenjski organ pritožbe ni prejel v obravnavo. Nadalje je iz priložene dokumentacije razvidno, da je drugostopenjski organ z dopisom z dne 22. 12. 2017 pozval prvostopenjski organ, naj v roku 10 dni od prejema tega dopisa odloči o zahtevi tožnika z dne 26. 7. 2017 oziroma sporoči, zakaj v zvezi z navedeno zahtevo ni postopal. Nadalje je iz priložene dokumentacije razvidno, da je prvostopenjski organ z dopisom št. Su 1502/2017 z dne 5. 1. 2018 tožnika obvestil, da nobeden od sodnikov na Okrožnem sodišču v Krškem ni podal kazenske ovadbe zoper delavce Policijske uprave Novo mesto. Na podlagi tega dopisa sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v celoti ugodil tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z navedenim dopisom z dne 5. 1. 2018, saj mu je odgovoril, da kazenska ovadba, po kateri je spraševal, s strani nobenega od sodnikov na Okrožnem sodišču v Krškem, torej tudi od predsednika sodišča, ni bila podana. S tem je bilo v celoti ugodeno tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar sodišče meni, da tožnik že v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za njeno vložitev niti zaradi molka organa, saj je zahtevano informacijo dobil, prav tako pa ni imel pravnega interesa za razširitev tožbe po tem, ko je drugostopenjski organ med upravnim sporom s svojim sklepom zaključil upravni postopek tako, da je pritožbeni postopek ustavil.

10Pri tem sodišče še pojasnjuje, da če je odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja negativen, kot v konkretnem primeru, torej da ni bila podana kazenska ovadba s strani Okrožnega sodišča v Krškem zoper delavca PU Novo mesto, je že po naravi stvari nemogoče, da bi negativno dejstvo, torej da nečesa ni, obstajalo v materializirani obliki, zato ne bi bilo možno ugoditi zahtevku, da se informacija posreduje v materializirani obliki. Sodišče nadalje še pojasnjuje, da skladno s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ organ ne izda posebne odločbe, če zahtevi za dostop ugodi, temveč o tem napravi uradni zaznamek, kar v konkretnem primeru pomeni, da prvostopenjski organ s tem, ko je zahtevi ugodil tako, da je odgovoril na vprašanja, ni bil dolžan izdati odločbe. Ne glede na morebitne nepravilnosti (do katerih se sodišče ne opredeljuje), ki so bile oziroma bi utegnile biti podane do obvestila prvostopenjskega organa z dne 5. 1. 2018, le-te ne morejo vplivati na dejstvo, da je tožnik že pred vložitvijo tožbe do zahtevane informacije prišel in zato ne more imeti pravnega interesa za ta upravni spor.

11Pravni interes tožnika je bil že od prvotne zahteve, vložene 26. 7. 2017, v upravnem postopku doseči, da bi prišel do zahtevane informacije, le-ta pa mu je bila dne 5. 1. 2018 posredovana. Glede na navedeno je sodišče ocenilo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje tega sodnega postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo. Iz istih razlogov tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe. Če pa procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe niso podane, to pomeni, da noben dokaz, ki bi se izvedel na obravnavi, ne bi mogel vplivati na odločitev. Torej je podan razlog za opustitev obravnave po 2. alineji drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

12Glede na zgoraj navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker niti akt prvostopenjskega organa z dne 5. 1. 2018, s katerim je bilo zahtevi ugodeno niti kasneje izdan sklep drugostopenjskega organa o ustavitvi postopka očitno ne posegata v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.