UPRS Sodba I U 234/2018-11

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 433/2017 z dne 4. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se predlog tožnice za odmero stroškov in nagrade po odločbi Bpp 433/2017 z dne 28. 11. 2017 kot prepozen zavrže.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnica določena za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu A.A. v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I Kpr 44145/2017. Dne 28. 12. 2017 je tožnica predlagala, da se ji na podlagi predloženega stroškovnika, vrnjene napotnice in priglašenih stroškov izplača nagrada za opravljene odvetniške storitve. Organ za BPP je ugotovil, da je predlog tožnice za odmero nagrade vložen prepozno, saj je bilo zadnje dejanje v postopku (zagovor obdolženca, ki ga je zagovarjala tožnica) opravljeno dne 6. 12. 2017. Ker je bila tega dne storitev BPP za tožnico zaključena in stroški zanjo znani, bi morala kot izvajalka BPP skladno s prvim odstavkom 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) sodišču napotnico vrniti v petnajstih dneh po opravljeni storitvi. Rok za predložitev napotnice se je tako iztekel dne 21. 12. 2017. Glede na navedeno organ za BPP zaključuje, da je tožnica stroške priglasila prepozno, zato je potrebno njen predlog zavreči.

3Tožnica v tožbi ugovarja takšni razlagi materialnega prekluzivnega roka za vračilo napotnice. Storitev BPP, ki je bila dodeljena upravičencu, ni bila zaključena z zagovorom obdolženca, temveč šele s prejemom sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I Kpr 44145/2017 z dne 18. 12. 2017, s katerim je bila zahteva za preiskavo zavržena. Na podlagi tega sklepa je namreč tožnica ugotovila, da je postopek, za katerega ji je bila odobrena BPP, zaključen, česar pa ob zadnjem zaslišanju dne 6. 12. 2017 še ni bilo mogoče vedeti. Ta sklep je bil tožnici vročen dne 20. 12. 2018, zato je bil predlog za odmero stroškov in nagrade, vložen dne 28. 12. 2017, pravočasen. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje. S tožbo zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

4Organ za BPP v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem se opira na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Dodatno še navaja, da vročitve sklepa o zavrženju zahteve za preiskavo ni mogoče šteti kot zadnje storitve v postopku odobrene BPP, od katere teče petnajstdnevni rok za predložitev napotnice in stroškovnika, saj ni nujno, da se bo kazensko preiskovalna zadeva končala z zavrženjem zahteve za preiskavo. Za ta postopek je relevantno samo to, kdaj je bil zaslišan obdolženec, kateremu je bila tožnica dodeljena za nudenje BPP. Tožnica bi morala sklep Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I Kpr 44145/2017 z dne 18. 12. 2017, tudi priložiti stroškovniku z dne 28. 12. 2017, če je menila, da je vročitev tega sklepa predstavljala zadnjo opravljeno odvetniško storitev v okviru dodeljene BPP, saj organu za BPP to dejstvo ni bilo znano. Dokazno breme je na tožnici, ki pa ni uspela izkazati, da ji je bil sklep o zavrženju zahteve za preiskavo vročen dne 20. 12. 2017 in da je bila šele z vročitvijo tega sklepa obveščena o umiku zahteve za preiskavo s strani okrožne državne tožilke. Ob tem še dodaja, da tožnica tudi ni zadostila pogoju, da mora vrnjeni napotnici priložiti stroškovnike za opravljena dejanja BPP v izvirniku.

5Stranka z interesom – upravičenec do BPP A.A. na tožbo v danem roku ni odgovoril.

6Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da se je z zaključkom kazenskega postopka seznanila s prejemom sklepa o zavrženju zahteve za preiskavo. To dejstvo ji prej ni moglo biti poznano. Zato meni, da je lahko vročitev sklepa o zavrženju zahteve za preiskavo edina osnova za štetje roka, v katerem mora izvajalec BPP predložiti izpolnjeno napotnico. Ta je bila izpolnjena skladno s 139. in 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je tožnica predložila in izkazala vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj BPP ter osebo in organ, ki jo je izvajal, s prilogami. Tožnica ni bila dolžna predložiti sklepa z dne 18. 12. 2017, saj zakon ne predpisuje, da mora izvajalec BPP izkazati, da vrača napotnico v zakonskem roku, temveč je to dolžnost organa za BPP. Ta ima v 139. členu ZUP pooblastilo, da sam pridobi podatke o dejstvih, ki jih potrebuje za odločanje. Navedene podatke bi lahko pridobil po uradni dolžnosti iz uradne evidence, ki se vodi pred sodiščem, ali pa bi tožnico pozval, da vlogo (napotnico) dopolni v skladu s 67. členom ZUP.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je med strankama sporno, kdaj bi morala tožnica kot izvajalka BPP po odločbi št. 433/2017 z dne 28. 11. 2017 vrniti napotnico organu za BPP.

9Na podlagi prvega odstavka 40. člena ZBPP je izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v petnajstih dneh po opravljeni storitvi. K napotnici morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek). Če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku petnajst dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev BPP (peti odstavek).

10Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana organu za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP.

11Sporen tako ostaja rok za vračilo napotnice oziroma začetek teka tega roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru odobrena storitev BPP opravljena. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP. Prosilcu je bila z odločbo št. 433/2017 z dne 28. 11. 2017 dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I Kpr 44145/2017. Enako izhaja tudi iz napotnice, ki je v upravnem spisu. Odobrena BPP se je tako nanašala na kazensko preiskovalno zadevo, ki se je vodila pod navedeno opravilno številko in je kot taka vključevala vsa procesna dejanja v tem postopku. Niti iz odločbe BPP št. 433/2017 niti iz napotnice pa ne izhaja, da bi bila BPP dodeljena za posamično pravno dejanje, temveč, da je bila ta dodeljena za celotni postopek. Sodišče zato pritrjuje razlogom tožnice, da je bila odobrena storitev BPP končana z zaključkom preiskovalnega postopka. Tožnica namreč utemeljeno opozarja, da bi v nasprotnem primeru povsem življenjsko logično lahko prišlo do situacije, ko izvajalec BPP do izteka prekluzivnega roka za predložitev napotnice sploh ne bi vedel, ali je morda zadnje do tedaj opravljeno dejanje tudi zadnje dejanje v okviru dodeljene BPP. Sodišče zato sodi, da je odobrena storitev BPP končana, ko stranka prejme akt, s katerim je postopek končan, in ne, kot se je postavil na stališče organ za BPP, ko se zaključijo zaslišanja v okviru preiskovalnih dejanj v tem postopku. Takšno razlago je sprejela tudi ustaljena sodna praksa tega sodišča (glej sodbe Upravnega sodišča RS II U 532/2011 z dne 16. 1. 2013, I U 728/2016 z dne 24. 11. 2016, I U 1517/2016-13 z dne 19. 12. 2017 in I U 890/2016 z dne 10. 1. 2017).

12Glede na navedeno je torej treba šteti, da je bila storitev po napotnici (z dne 28. 11. 2017) opravljena tistega dne, ko je bil sklep o zavrženju zahteve za preiskavo, opr. št. I Kpr 4445/2017 z dne 20. 12. 2017, vročen tožnici. Tožnica je tako morala napotnico organu za BPP vrniti v roku petnajst dni po prejemu sklepa.

13Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP opraviti ustrezne poizvedbe v zvezi z vročitvijo sklepa o zavrženju zahteve za preiskavo z dne 18. 12. 2017 oziroma na podlagi vpogleda v spisno dokumentacijo kazenskega postopka odločiti o pravočasnosti vloženega predloga za odmero nagrade in stroškov nudene BPP, pri tem pa upoštevati, da je bila odobrena BPP opravljena tistega dne, ko je bil ta sklep vročen tožnici. V zvezi s pravilno uporabo materialnega prava v nadaljnjem postopku sodišče glede spornega vprašanja „dokaznega bremena stranke“ opozarja, da je organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP dolžan pri reševanju zadev postopati po določbah ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Četudi pri sprejemu odločitve sledi prvemu odstavku 140. člena ZUP, ki določa, da je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ni nepomembno, da ob upoštevanju drugega odstavka 140. člena ZUP od stranke ne more zahtevati predložitve dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam. Tudi sodna praksa se je v zadevah BPP že večkrat postavila na stališče, da je v teh zadevah potrebno uporabiti drugi odstavek 140. člena ZUP (npr. sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. I U 50/2014 in opr. št. III U 289/2014). Organ za BPP pa se mora v ponovljenem postopku opredeliti tudi do okoliščin, ali je bil k vrnjeni napotnici priložen stroškovnik za opravljena dejanja BPP v izvirniku.

14Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).