VSRS Sklep Cp 12/2019

I. Pritožba se zavrže.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Tožnica vlaga pritožbo zoper odločbo sodišča druge stopnje II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2016, in sicer v razveljavitvenem delu (v točki I.2 izreka, s katero je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožnice in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo v višini 91.775,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in v II. točki izreka, s katero je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki glede zneska 350,00 EUR).

2Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in priglasila stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni dovoljena.

4Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je z novelo ZPP-E, ki velja od 14. 9. 2017, v 357.a členu uvedel novo pravno sredstvo - pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje drugostopenjskega sodišča, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to (glede na procesne okoliščine) lahko storilo.

5Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E pa se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sodbo izdalo 23. 12. 2016, torej pred uveljavitvijo novele ZPP-E dne 14. 9. 2017. Zato je treba pri odločanju v zadevi uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E. Ker stari zakon posebnega pravnega sredstva zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ni predvideval, je pritožba tožnice nedovoljena.

6Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Ker toženka v odgovoru na pritožbo ni predlagala njenega zavrženja zaradi nedovoljenosti, temveč zaradi litispendence oz. zavrnitev zaradi neutemeljenosti, Vrhovno sodišče njenih pritožbenih stroškov ni ocenilo kot potrebnih za odločitev v zadevi (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je odločilo, da toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo.