VSRS Sklep II DoR 80/2019

Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanja: Ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da vozilo Nissan, s tem pa tudi denarna vrednost prodanega vozila, v okoliščinah konkretnega primera ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank, saj ga je tožena stranka odkupila in s tem pridobila lastninsko pravico po prenehanju ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze?

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da korist od prodaje osebnega avtomobila Nissan spada v skupno premoženje pravdnih strank in da delež vsake stranke na tem premoženju znaša ½ (1. točka izreka). Ugotovilo je tudi, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 2.816,01 EUR (2. točka izreka) in terjatev tožene stranke do tožeče stranke v enaki višini (3. točka izreka). Do te višine je terjatvi pobotalo (4. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. točka izreka). Tožniku je naložilo plačilo 542,61 EUR toženkinih pravdnih stroškov (6. točka izreka).

2Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in v 5. in 6. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Pritožbi tožene stranke pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1., 2., 3. in 4. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevka za ugotovitev, da avto spada v skupno premoženje in za plačilo ½ zanj prejete kupnine, zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še povračilo toženkinih pritožbenih stroškov (III. točka izreka).

3Zoper takšno sodbo (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga tožnik. Dopustitev predlaga zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

1Ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da vozilo Nissan, s tem pa tudi denarna vrednost prodanega vozila, v okoliščinah konkretnega primera ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank, saj ga je tožena stranka odkupila in s tem pridobila lastninsko pravico po prenehanju ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze?

2V kolikor vozilo Nissan sodi v skupno premoženje pravdnih strank, ali v okoliščinah konkretnega primera pripada tožeči stranki polovica tržne vrednosti vozila ali polovica kupnine? In nadalje, ali je podana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče v postopek ni pritegnilo s strani tožeče stranke predlaganega izvedenca avtomobilske stroke?

3Na kom je dokazno breme, da je bil kredit, ki ga je tožena stranka najela tekom trajanja zakonske zveze pravdnih strank, brez vednosti tožeče stranke, porabljen za skupne potrebe pravdnih strank v času trajanja zveze?

Navaja, da sta pravdni stranki razvezana zakonca. Še pred razpadom njune skupnosti naj bi tožena stranka z družbo Hypo leasing d. o. o. sklenila pogodbo o finančnem leasingu za nakup vozila Nissan. Vozilo je uporabljala toženka, obroki leasinga pa so se plačevali s skupnim premoženjem. Čeprav je bilo vozilo v celoti odplačano nekaj dni po razvezi pravdnih strank, naj bi to pomenilo, da je spadalo v njuno skupno premoženje. Prav tako naj bi vanj spadala kupnina, ki jo je po njegovi prodaji prejela tožena stranka. Nasprotna odločitev naj bi odstopala od sodne prakse, ki naj tudi sicer ne bi bila enotna. Izpostavlja odločbo I Cp 396/2018 Višjega sodišča v Mariboru. Odločba Vrhovnega sodišča, na katero se v izpodbijani sodbo sklicuje višje sodišče (II Ips 225/2016), se mu zdi neuporabljiva, saj naj bi obravnavala povsem drugačno situacijo.

Drugo vprašanje postavlja za primer, da bo predlogu ugodeno glede prvega vprašanja. Meni namreč, da bi v tem primeru v skupno premoženje morala spadati dejanska vrednost vozila Nissan ob razvezi in ne le kupnina, ki jo je tožena stranka zanj prejela.

Tretje vprašanje pa se nanaša na ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožnika iz naslova posojila pri Hranilnici Lon. Navaja, da se višje sodišče s tem ni ukvarjalo, ker je zahtevek tožeče stranke zavrnilo, a meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna in pojasnjuje zakaj.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedeega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.