VSL sklep I Kp 440/2005

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba
razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega L. E. na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za poskus kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po I. odst. 258. člena KZ v zvezi s členom 22 KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. tč. I. odst. 371. čl. ZKP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Višja državna tožilka N. L. R. je v pisnem mnenju, ki ga je podala na podlagi določbe II. odst. 445. člena ZKP in ga je pritožbeno sodišče vročilo obdolžencu in njegovi zagovornici, predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje v pisnem odpravku sodbe v izreku ni sledilo modificiranemu obtožnemu predlogu državnega tožilca. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi dne 5.11.2004 pravilno razglasilo sodbo, saj je sledilo modificiranemu obtožnemu predlogu (list. št. 104), vendar pa je v pisnem odpravku sodbe modifikacija obtožnega predloga izpadla in gre torej za kršitev I. odst. 364. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in ne za absolutno bistveno kršitev po 9. točki I. odst. 371. člena ZKP, kot to zatrjuje pritožnica. Takšno neskladnost pisno izdelane sodbe z izvirnikom bi lahko sodišče prve stopnje popravilo z izdajo popravnega sklepa po I. odst. 365. člena ZKP. Vendar pa je sodišče druge stopnje ugotovilo tudi, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa, zato sodbe ni vračalo sodišču prve stopnje, da bi izdalo popravni sklep, temveč je sodbo razveljavilo.

Nadalje pritožnica utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ob tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na 3. strani izpodbijane sodbe, da je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po I. odst. 258. člena KZ storjeno tedaj, ko obstaja takšno poslovanje pristojnega organa, ko le ta v okviru svojih pooblastil izda ustrezno listino le na podlagi storilčevih navedb, pri čemer je storilec zavezan, da poda resnično izjavo, navede resnične podatke oziroma resnična dejstva. To pomeni, da to kaznivo dejanje ni podano, če je za izdajo listine predviden kakršenkoli dokazni postopek, preveritev navedb ali ocena. Vendar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je za nostrifikacijo diplome, ki jo je predložil obdolženi, predviden kakšen dokazni postopek ali pa pristojni organ izda to potrdilo zgolj na podlagi storilčevih navedb, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo to ugotoviti ter ob tem upoštevati, da Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS št. 42/1972), na podlagi katerega je Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo odločbo s katero je zavrnilo zahtevo obdolženca za nostrifikacijo diplome (list. št. 24), v I. odst. 8. člena določa, kaj vse upošteva pristojni organ pri odločanju o nostrifikaciji v tujini pridobljenega spričevala. Če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo, da Ministrstvo za šolstvo in šport v postopku nostrifikacije preverja navedbe in opravlja oceno, ne gre za poskus kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po I. odst. 258. člena KZ v zvezi z 22. členom KZ. Zato bo moralo v primeru, da tožilec ne bo modificiral obtožnega predloga, ugotoviti ali iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer kaznivega dejanja ponarejanja listin po III. v zvezi s I. odst. 256. člena KZ. V tem primeru se bo moralo sodišče opredeliti do celotnega obdolženčevega zagovora, kot to opozarja pritožnica in sicer tudi v delu, ko je obdolženi povedal, da šole, ki mu je izdala diplomo, ki jo je predložil v nostrifikacijo, ni obiskoval ter tudi glede načina opravljanja izpitov (v enem dnevu za plačilo), saj obstaja resen pomislek v odločitev sodišča prve stopnje, da se obdolženi ni zavedal, da predložitev spričevala šole, ki je ni obiskoval, v overitev, kljub ugotovljeni okoliščini, da se je pouk v šolah tudi sicer odvijal v privatnih hišah, ne predstavlja kaznivega dejanja.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo in je zato pritožbi tožilke ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje še enkrat izvesti vse, za razsojo v tej zadevi relevantne dokaze, ter ugotoviti kakšen je postopek nostrifikacije obdolženčeve diplome, ker je od tega odvisna pravna kvalifikacija kaznivega dejanja. Opredeliti se bo moralo do vsakega dokaza posebej in nato oceniti vse dokaze skupaj ter navesti jasne in relevantne razloge o tem, katera dejstva šteje za dokazana oziroma katera dejstva šteje da niso dokazana in iz katerih razlogov ter odločiti o obdolženčevi krivdi.