UPRS Sodba I U 2303/2018-21

I. Tožbi se ugodi, odločba Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti št. 6100-4/2017/81-1 z dne 4. 4. 2017 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se tožnikov kulturni projekt „A.“ v letu 2017 ne sprejme v sofinanciranje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik poslal vlogo za sofinanciranje projekta A., s katero se je prijavil na javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Vlogo, ki je bila popolna in pravočasna, je obravnavala pristojna strokovno programska komisija (folklorna dejavnost). Na razpis je skupno prispelo 666 vlog, za sofinanciranje pa so strokovno programske komisije predlagale tiste, ki so v postopku ocenjevanja v celoti izpolnjevale objavljene splošne kriterije razpisa in prejele najmanj 65 točk od možnih 100 točk. Projekt tožnika je prejel 63 točk, v zvezi s čimer je strokovna komisija podala obrazložitev. Glede obsega in učinkov realizacije projektov tožnika na področju folklorne dejavnosti v preteklih letih je projekt tožnika prejel 15 točk (od možnih 25 točk). Tožnik je prepoznaven predvsem na regijski ravni, ima nekaj lastne produkcije, ne izkazuje pa nadpovprečnih rezultatov na strokovno spremljanih srečanjih. V zvezi z zasnovo in izvedbo predlaganega projekta, je bilo tožniku dodeljenih 35 točk (od možnih 55 točk), saj predlagani projekt ni izviren in tehten ter ne prinaša novih pogledov in možnosti poustvarjanja izročila. Komisija sredstva namenja sofinanciranju projektov, ki prinašajo novosti, saj razvijanje dejavnosti omogoča predvsem iskanje novih možnosti poustvarjanja plesnega, glasbenega in z njima povezanega izročila. V zvezi s pomenom in vplivom projekta na razvoj dejavnosti, pa je bilo tožniku dodeljenih 13 točk (od možnih 20 točk), saj ima projekt izobraževalni učinek, prispeva k spoznavanju kultur, ne spodbuja pa dviga kakovostne društvene ustvarjalnosti. Ob upoštevanju 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in projektov (v nadaljevanju Pravilnik) ter 19. člena Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je bilo odločeno, da se projekt tožnika ne sprejme v sofinanciranje.

2Ministrstvo za kulturo je z odločbo št. 610-17/2017/2 z dne 19. 7. 2017 zavrnilo tožnikovo pritožbo. Po ponovnem pregledu vloge ugotavlja, da ima tožnik nekaj lastne produkcije (trije lastni projekti) ter skromno odmevnost v medijih in strokovni javnosti (dva medijska prispevka). Tožnik je v vlogi navedel šest nastopov na strokovno spremljanih prireditvah na področju folklorne dejavnosti, vendar gre v vseh primerih za prireditve v organizaciji zveze, katere član je tožnik. Prav tako na podlagi besedila v vlogi ni mogoče razbrati jasnega avtorskega pristopa, tematske izvirnosti in prinašanja novih načinov (po)ustvarjanja izročila. Projekt ima izobraževalni učinek ter prispeva k spoznavanju kultur, manj pa prispeva k spodbujanju dviga kakovostne društvene ustvarjalnosti in splošnega kulturnega razvoja. Na razpis je prispelo 666 vlog različnih upravičenih oseb, zato so bile v sofinanciranje sprejete le tiste vloge, ki so dosegle najmanj 65 točk. Tožnikova vloga je bila ocenjena s 63 točkami in zato v konkurenci ostalih, bolje ocenjenih vlog, ni bila sprejeta v sofinanciranje.

3Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Zahteva povrnitev projektne škode v znesku 3.160,00 EUR, povrnitev stroškov postopka in ugotovitev, ali je bilo z dejanjem nezakonito poseženo v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tožnikova projektna vloga je bila izločena, čeprav je striktno sledila razpisnim zahtevam. Tožnik pojasnjuje, da je oddal vlogo, ki ni bila podpisana, niti potrjena z žigom. Tožena stranka bi ga zato morala pred obravnavo takšne vloge pozvati na dopolnitev, kar pa ni storila. To pomeni, da tožnikova vloga ni bila vpogledana niti obravnavana, saj bi bilo v nasprotnem primeru število doseženih točk sorazmerno višje. Tožnik je v vlogi opisal glavne aktivnosti svojega združenja, predložil overjene strokovne ocene pomembnih državnih in mednarodnih kulturno umetniških projektov, izvedenih v Ljubljani za zadnja tri leta, ki jih ni priložil nihče drug. Sodišču predlaga, da razpiše glavno obravnavo in zasliši predsednika B. C..

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pojasnjuje, da je bil postopek javnega razpisa izpeljan v skladu s Pravilnikom. Vloga tožnika je bila pravočasna in popolna, zato ni bil pozvan na dopolnitev. Očitek, da njegova vloga ni bila pregledana in ocenjena, je zavajajoč. Vse odločbe v postopku so bile izdane s strani pristojnih oseb ter obsegajo uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa. Iz obrazložitve so razvidna vsa dejstva, ugotovljeno dejansko stanje in razlogi odločilni za presojo. Pri ocenjevanju in vrednotenju vloge so bili upoštevani vsi kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt, postopek pa je bil voden pravilno in zakonito, zato navedbam tožnika v celoti oporeka in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V nadaljevanju poudari, da je bil razpis namenjen sofinanciranju projektov kulturnih društev in njihovih zvez, s ciljem dvigovanja ustvarjalnosti, razvoja kakovostnih projektov, raznolikosti kulturnih dogodkov in dostopnosti kulturnih vsebin. Opozori, da sodelovanje na razpisu samo po sebi še ni garancija za sprejem projekta v sofinanciranje.

5Tožba je utemeljena.

6Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku in izhajajo iz upravnih spisov. Prav zaradi slednjega je tožena stranka tudi dolžna po določbi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. V skladu z navedeno določbo sodišče v primeru, če po predhodnem preizkusu tožbe ne zavrže, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi stranki in drugim strankam. Pri tem jim določi rok za odgovor, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Tožena stranka pa mora v določenem roku tudi poslati vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Če tožena stranka tudi na novo zahtevo sodišča ne pošlje spisov o zadevi ali če izjavi, da jih ne more poslati, sme sodišče odločiti o sami stvari brez spisov na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1.

7V obravnavani zadevi je sodišče tožbo toženi stranki vročilo 23. 11. 2018 in jo pozvalo, da v roku 30 dni pošlje vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Pri tem jo je tudi opozorilo, da bo v primeru, če v odrejenem roku spisov ne bo dostavila, sodišče postopalo v skladu z 38. členom ZUS-1. Tožena stranka je sodišču poslala nepopoln upravni spis (priložena je bila le drugostopenjska odločba, tožba tožnika in dokumentacija za drugostopenjsko obravnavo pritožbe). Zato jo je sodišče z dopisom, ki ga je tožena stranka prejela 3. 4. 2019, pozvalo k dopolnitvi upravnih spisov. Ponovno jo je tudi opozorilo na morebitne pravne posledice. Tožena stranka je poslala kopijo upravnega spisa (s popisom spisa), ki naj bi zajemal vse spise in dokumentacijo, ki se nanaša na zadevo.

8Sodišče kljub pozivu na dopolnitev upravnih spisov, ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu namreč ni našlo dokumentov, iz katerih bi izhajala ocena in vrednotenje tožnikove vloge s strani strokovne komisije ter obrazložitev uporabe kriterijev (in podkriterijev) pri ocenjevanju le-te. Na podlagi odstopljenih dokumentov tako ni moglo opraviti preizkusa, ali je bila tožnikova vloga ocenjena v skladu z razpisnimi merili. Opustitev predložitve popolnih upravnih spisov sodišču v obravnavanem primeru onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu pa je, kot že navedeno, na strani tožene stranke.

9Zaradi navedenega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1. Tožena stranka bo morala v roku, določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1, izdati nov upravni akt. Pri tem je dolžna upoštevati tudi tožbene ugovore.

10Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

11Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika).