VSC Sklep II Ip 91/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 504,90 EUR nadaljnjih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik dokazoval verjetnost, da ne obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove denarne terjatve v primeru neizdaje predhodne odredbe precej otežena še z izpisom bilance stanja za leto 2017, da je imel 31. 12. 2017 na transakcijskih računih denarna sredstva 856.225,00 EUR. Vendar dolžnikovo stanje na računih ob koncu leta 2017 ne dokazuje, da ima zadostna denarna sredstva za poplačilo terjatve tudi v času presoje pogojev za izdajo predhodne odredbe. Dolžnik je pavšalno navedel, da ima zadostna denarna sredstva za poplačilo morebitne upnikove terjatve, ni pa navedel v kakšni višini niti pri kateri banki naj bi imel sredstva zagotovljena niti ni za pavšalne trditve predlagal ustreznih dokazov o aktualnem stanju denarnih sredstev. Da redno poravnava svoje obveznosti do ... banke d.d. iz naslova 21. 8. 2017 najetega posojila 3,760.000,00 EUR ne pomeni, da ima zadostna sredstva za morebitno poplačilo terjatve. Zagotovo je za ta znesek posojila precej zadolžen, kar bi v primeru nerednega poravnavanja kreditnih obveznosti in brez izdaje predhodne odredbe lahko imelo negativne posledice za upnikovo terjatev.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi v izogib ponavljanju povzema v trditveno podlago smiselno vse navedbe v ugovoru, kjer s pomočjo pisnih listin dokazuje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe. Sodišče očitno ne razpolaga s strokovnimi znanji, s katerimi bi ovrednotilo dokazne predloge dolžnika. Sodišče zavestno spregleda, da dolžnik ni bil blokiran zaradi pomanjkanja sredstev na računih niti en dan ter višino denarnih sredstev na računih dolžnika na 31. 12. 2017.

3Upnik je po pooblaščencu odgovorila na pritožbo. V odgovoru se v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe iz odgovora na ugovor z dne 23. 8. 2018 in se pridružuje naziranju sodišča. Upnik je 7. 1. 2019 prejel sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 183/2018 z dne 19. 12. 2018, s katero je bila zavrnjena pritožba dolžnika in potrjena sodba Okrožnega sodišča v Celju I Pg 234/2017 z dne 11. 1. 2018, da je dolžnik dolžan v 8 dneh plačati 46.617,48 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Po prejemu sodbe 24. 1. 2019 je dolžnik dal nalog svoji banki, da je plačala 67.279,87 EUR, 11.258,12 EUR in 287,50 EUR.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik s sklicevanjem na navedbe v ugovoru, četudi v izogib ponavljanju, obrazloženo ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Dokazno breme za strokovna vprašanja, katerih sodišče naj ne bi znalo rešiti, je na strani zainteresirane stranke. Dolžnik ustreznega dokaznega predloga ni podal.

6Pritožbena navedba, da dolžnik ni bil blokiran zaradi pomanjkanja sredstev na računih niti en dan, je novota, za katero ni pojasnil zakaj je ne bi mogel podati pravočasno v ugovoru pred sodiščem prve stopnje. Zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje tudi ni spregledalo podatkov o višini denarnih sredstev na računih dolžnika na 31. 12. 2017. Ti so izhajali iz bilance stanja dolžnika za leto 2017, katero je sodišče prve stopnje vpogledalo. Pravilno je pojasnilo, da stanje na računih konec leta 2017 ne dokazuje, da ima zadostna denarna sredstva za poplačilo terjatve tudi v času presoje pogojev za izdajo predhodne odredbe, da dolžnik ni navedel v kakšni višini niti pri kateri banki naj bi imel sredstva zagotovljena ter da ni ni predlagal ustreznih dokazov o aktualnem stanju denarnih sredstev (3. stran izpodbijanega sklepa). Še manj stanje po bilanci na 31. 12. 2017, glede na ostalo ugotovljeno in neizpodbijano premoženjsko ter finančno stanje dolžnika, dokazuje, da bo dolžnik, ko bo prišlo do morebitne izvršbe na podlagi pravnomočne sodbe, razpolagal s temi denarnimi sredstvi¹. Dolžnik zato ni uspel izpodbiti drugega pogoja za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

9Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek zavarovanja po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

¹ Če je dolžnik po prejemu pravnomočne sodbe 24. 1. 2019 dal nalog svoji banki, da poplača upnika, pomeni zgolj, da upniku ne bo potrebno vlagati predloga za izvršbo. Vendar je do poplačila prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 12. 2018 in je zato izven njegovih meja pravnomočnosti. Sodišče druge stopnje presoja zakonske pogoje za izdajo izpodbijanega sklepa glede na datum izdaje.