VSL Sodba I Cp 692/2019

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožniku nepremoženjsko škodo v višini 26.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila (I), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II), tožencu je še naložilo, da povrne tožniku pravdne stroške v višini 3.712,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje (III). Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za telesne bolečine 10.000,00 EUR, za duševne bolečine 15.000,00 EUR, za pretrpljeni strah 1.000,00 EUR.

2Toženec vlaga pritožbo zoper I. In III. tč. izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožniku priznalo nesorazmerno visoko odškodnino. Tožnik je izzval toženca, zaradi česar je prišlo do škodnega dogodka, zato bi sodišče moralo upoštevati soprispevek tožnika k nastanku škode. Toženec je hudo zbolel, nima premoženja, živi v pomanjkanju, zato bi sodišče moralo tožencu zmanjšati odškodnino.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasil je tudi pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi izpovedbe tožnika in prič je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec izključno odgovoren za škodni dogodek, zato se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati soprispevek tožnika k škodnemu dogodku. Pritožbo v tem delu opredeljeno ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje do teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje¹.

6Na podlagi 1. odstavka 170. člena lahko sodišče naloži odgovorni osebi ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, če škoda ni povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanje. Toženec je škodo povzročil namenoma, s kaznivim dejanjem, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za znižanje odškodnine zaradi njegovega šibkega premoženjskega stanja.

7Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je ob škodnem dogodku tožnik utrpel sklepni večdelni zlom zgornjega dela podlahtnice in glavice koželjnice z izpahom, pretres možganov, razpočno rano na glavi in udarnino palca levice. Zaradi teh poškodb je imel tožnik zelo hude bolečine dva dni, hude bolečine devet dni, srednje hude tri tedne in blage bolečine z občasnimi srednjimi hudimi bolečinami mesec dni. Tožnik je imel tudi številne nevšečnosti med zdravljenjem², zato je za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja sodišče prve stopnje tožniku priznalo primerno odškodnino v višini 10.000,00 EUR.

8Tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče prve stopnje tožniku priznalo primerno odškodnino v višini 15.000,00 EUR, pri čemer je posebej upoštevalo omejeno gibljivost desnega komolca, ki je v različnih smereh zmanjšana od 23 % do 50 %. Ta omejena gibljivost tožnika ovira pri vseh aktivnostih, ki zahtevajo obračajo podlahti, tako pri vsakdanjih hišnih opravilih, kot tudi pri enostavnih življenjskih situacijah, na primer ob hranjenju, ko mora glavo približati roki in v drugih podobnih situacijah, ko mora z nagibom telesa pridobiti ustrezni položaj, da lahko opravi opravilo. Tožnik je desničar in ne more več upravljati težjih fizičnih del z desnico, lažja dela pa opravlja s prilagoditvami in fizičnimi napori, zato ne more več opravljati poklica zidarja. Poškodba je bistveno zmanjšala funkcionalnost desne roke, kar tožniku povzroča številne težave v vsakdanjem življenju, zato ima duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

9Tožnik ni utrpel primarnega strahu, sekundarni strah pa je bil intenziven do operacije, zmeren do zaključka hospitalizacije, potem pa manj intenziven, ko se je ugotovilo, da so se zlomi zarasli. Za to vrsto škode je tožniku utemeljeno priznana odškodnina v višini 1.000,00 EUR.

10Tudi objektivno pogojenost odškodnine pokaže, da je odškodnina primerno odmerjena, glede na obseg tožnikove nepremoženjske škode, ob upoštevanju odškodnin, ki jih priznava sodna praksa v podobnih primerih³.

11Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

12Toženec ni priglasil pritožbenih stroškov. Pritožbeni stroški tožnika niso bili potrebni, glede na vsebinske razloge, s katerimi je odgovarjal na pritožbene navedbe, zato mora kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Podrobneje glej 9. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
² Glej 15. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
³ Glej VSRS II Ips 912/2006 in II Ips 453/2000.