VSL Sodba IV Cp 621/2019

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se še v preostalem delu zavrne tožbeni zahtevek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec iz naslova preživnine za obdobje od vključno maja 2017 do vključno junija 2018 na račun zakonite zastopnice tožnice dolžan plačati 3.224,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da pravdni stranki nosita svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2Zoper ugodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje toženec. Opozarja, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker njen izrek nasprotuje tako samemu sebi kot razlogom sodbe. Prvostopno sodišče operira kar s štirimi različnimi zneski, ki naj bi jih toženec dolgoval tožnici, in sicer 3.224,20 EUR, 2.993,90 EUR, 3.290 EUR in 2.334,20 EUR. Iz koledarja stikov, ki ga je toženec predložil v spis, je razvidno, da je bila tožnica z očetom 284 dni, z materjo pa le 172 dni. Zato to razmerje nikakor ni 50 : 50, kot to napačno zaključuje prvostopno sodišče.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pazilo tudi na obstoj drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo.

6Sodišče prve stopnje je z delno sodbo z dne 18. junija 2018 B. B., nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, zaupalo v vzgojo, varstvo in preživljanje materi A. A. ter tožencu od 1. julija 2018 dalje naložilo v plačilo mesečno preživnino v višini 65 EUR.

7Predmet tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi je še plačilo preživnine za čas od vložitve tožbe, to je od vključno maja 2017 pa do junija 2018.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo potrebe tožnice 600 EUR mesečno. Ker tožnica preko socialnih transferjev prejema 470 EUR mesečno, ostanejo njene nepokrite potrebe 130 EUR mesečno. Prvo sodišče je preživninsko breme med preživninska zavezanca enakomerno porazdelilo tako, da je tožencu tudi za vtoževano obdobje naložilo plačilo preživnine v višini 65 EUR mesečno.

9Kot je nadalje ugotovilo sodišče prve stopnje sta v tem času preživninska zavezanca časovno povsem izenačeno izvrševala roditeljsko pravico ter poskrbela za potrebe tožnice, ko je bila pri enem oziroma pri drugem² s tem pa je bila, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, preživninska obveznost toženca do tožnice izpolnjena, kar lahko vodi le v zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo preživnine za obdobje od vključno maja 2017 do vključno junija 2018.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišča na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi v preostalem delu. Sodišče druge stopnje kljub spremembi odločbe v stroškovno odločitev ni posegalo, saj se je namreč postopek vodil v interesu tožnice, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica.

11Zatrjevano dejstvo, da je toženec neupravičeno razpolagal s tožničinimi prejemki, ki jih je na račun prejela s strani ZPIZ, pa ni predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka za plačilo preživnine za obdobje od vključno maja 2017 do vključno junija 2018, temveč bo morala tožnica navedeno uveljavljati v drugem postopku.

12Pravdni stranki stroškov pritožbenega postopka nista priglasili.

¹ V nadaljevanju ZPP.
² V tem obdobju je bila tožnica pri materi približno 49 %, pri očetu pa 51 %.