VSL Sodba I Cp 874/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi delna zamudna sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno delno zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 6.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 8. 2017 do plačila.

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je vložila odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo, kar pomeni, da bi moralo sodišče opraviti narok za glavno obravnavo in na njem izvesti predlagane dokaze. Sporno je, ali je tožena stranka sodno pisanje sploh osebno prevzela. Opozarja, da je izrek izpodbijane delne zamudne sodbe nejasen in nerazumljiv, ker z njim ni odločeno o celotnem tožbenem zahtevku.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče lahko izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP. Na podlagi te določbe izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka na pravilno vročeno tožbo v določenem roku ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP);

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6Tožencu je bila tožba osebno vročena dne 20. 12. 2017, pri čemer v roku 30 dni na tožbo ni odgovoril.

7Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožba v delu, s katerim tožnik zahteva od toženca vrnitev zneska 6.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti 9. 8. 2017 dalje, sklepčna. Pravna podlaga tega dela tožbenega zahtevka glede na v tožbi zatrjevano dejansko podlago, je med pravdnima strankama dne 3. 5. 2017 sklenjena posojilna pogodba z aneksom z dne 19. 7. 2017, na podlagi katere je tožnik posodil tožencu 6.700 EUR, toženec pa se je navedeni znesek zavezal vrniti do 8. 8. 2017.

8Pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo le glede tistega dela tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval plačilo glavnice 6.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 8. 2017 dalje, ker so bili le glede tega dela tožbenega zahtevka izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. O preostalem delu tožbenega zahtevka bo prvo sodišče odločilo s kontradiktorno sodbo², ker je šlo za odpravljivo nesklepčnost tožbe. Le za ta del zahtevka je torej toženec dobil možnost, da se do njega opredeli, kar je storil z vložitvijo odgovora na tožbo z dne 21. 8. 2018.

9Glede na navedeno in ob ugotovitvi, da niso podane niti uveljavljane niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

¹ V nadaljevanju ZPP.
² Glej Betetto: Zamudna sodba, Pravosodni bilten, 2002, št. 3, stran 53.