VSL Sklep II Cp 1182/2019

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Tožnik (v postopku zavarovanja upnik, v nadaljevanju tožnik) je 2. 11. 2018 pred okrožnim sodiščem vložil tožbo, s katero od toženca terja plačilo odškodnine 52.200 EUR, in sicer, kot navaja, zaradi neupravičenih obtožb in „mlatenja“ imena tožnika pri organih pregona, „mlatenja“ imena v javnosti tožnikove družine, zaradi tožniku in njegovi ženi povzročene škode ter zaradi neupravičene odtujitve.¹

2Tožnik je še pred vložitvijo tožbe, 26. 10. 2018, pri okrajnem sodišču vložil pisanje, naslovljeno „predlog za dovolitev izvršbe po uradni dolžnosti“, ki ga je okrajno sodišče (ker je bila vlogi priložena fotokopija tožbe) odstopilo v reševanje okrožnemu sodišču kot pristojnemu sodišču.

3Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom s 14. januarja 2019 pozvalo, naj to vlogo popravi tako, da bo iz nje jasno, kaj želi. V sklepu mu je pojasnilo, da bi šlo lahko za predlog za izvršbo ali za predlog za zavarovanje.

4Tožnik se je pravočasno odzval, pojasnil, da gre za predlog za zavarovanje ter sodišče nato zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev predloga, saj je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

5Sodišče prve stopnje je njegovi prošnji ugodilo ter mu s sklepom s 7. februarja 2019 podaljšalo rok za dopolnitev predloga, in sicer za 30 dni. Sklep je bil tožniku vročen 15. 2. 2019 (vročilnica, speta k list. št. 35).

6Tožnik vloge ni dopolnil.

7Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Pojasnilo je, da tožnik ni podal nobenih konkretnih trditev o tem, da toženec dejansko deluje v smeri odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem niti za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.

8Tožnik v pravočasni, a laični pritožbi pojasnjuje potek dosedanjega postopka ter kot bistveno navaja, da je prepričan, da obstajajo vsi zakonski pogoji za dovolitev predloga za zavarovanje. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče sploh prebralo podano zaprosilo in dopolnitev. Jasno je navedel, da želi zavarovanje, in to le za znesek 52.200 EUR. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

9Pritožba ni utemeljena.

10Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da tožnik ni izkazal drugega pogoja za izdajo začasne odredbe (po drugem odstavku 272. člena ZIZ), ki mora biti podan kumulativno s prvim (tj. z verjetno izkazanim obstojem terjatve), da bi tožnik s predlogom za zavarovanje lahko uspel. Vsi razlogi, ki jih je glede neobstoja pogoja po drugem odstavku 272. člena ZIZ navedlo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, so pravilni, zato se pritožbeno sodišče nanje sklicuje in jih ne bo ponavljalo; le pripominja, da tožnik niti v pritožbi ne navede, katera naj bi bila tista konkretna dejanja toženca v smeri odtujevanja oziroma skrivanja njegovega premoženja.

11Neutemeljene so pritožbene navedbe o pomanjkanju razlogov (smiselno pritožnik sodišču prve stopnje očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se je prvostopenjsko sodišče opredelilo do vseh navedb, ki jih je tožnik podal, mimo/prek trditvene podlage pa sodišče pač ne more (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbena graja, češ da sodišče prve stopnje tožnikovega predloga sploh ni prebralo, zato ne drži. Ker pritožnik ne trdi, da bi vlogo dopolnil znotraj roka, ki mu ga je sodišče podaljšalo, niti da bi zaprosil za še eno podaljšanje roka, se višjemu sodišču do preostalih pritožbenih, tudi sicer le pavšalnih navedb ni treba opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Gre za povzetek tožbenih navedb, vključno z izrazoslovjem, ki ga uporablja tožnik, ki je pravni laik.